Zakaj je perujsko volčje jabolko boljše od našega

Plodovi rastline iz rodu fizalis na prvi pogled niso užitni. Na košati rastlini, ki spominja na manjši grm, so videti kot za slivo veliki lampijoni. Sprva so zeleni, med dozorevanjem pa se posušijo in obarvajo svetlo rjavo. S tanko ovojnico so videti kot privlačni okraski za cvetlične aranžmaje. A so še več kot to! V notranjosti skrivajo češnji podoben sadež rumeno oranžne barve. 

Uspeva tudi v Sloveniji

Rastlina izvira iz Južne Amerike, toda presenetljivo dobro uspeva tudi v Sloveniji. Pri nas najdemo dve vrsti: pruinosa in peruviana. Na videz sta podobni, le da je druga večja. V hribovitih predelih Južne Amerike je fizalis trajnica, pri nas pa običajno ne prezimi, saj slabo prenaša nizke temperature. V vrtnarijah je naprodaj tudi pod imenom perujska češnja, andska ali inkovska jagoda. Znanih pa je še več imen za isto rastlino: perujsko volčje jabolko, kitajska laterna, kapska kosmulja. 

Naprodaj so semena, vendar kalijo počasi in šele pri višjih temperaturah. Preprosteje je kupiti sadike, ki jih presadimo v vrt maja ali junija, ko mine nevarnost pozebe. Ker se močno razrastejo, potrebujejo kar nekaj prostora in oporo. Tako kot paradižnik fizalis spada med razhudnike in ima za rast podobne zahteve. Se pravi, prija mu veliko sonca in obilno zalivanje v času cvetenja. K sreči ga pri nas običajno ne napadejo bolezni in škodljivci, tako da si lahko obetamo lep pridelek. 

Ne uživajte zelenih plodov

Plodovi se razvijejo iz drobnih rumenkastih cvetov, ki so podobni krompirjevim. Rastlina cveti od julija, plodovi pa zorijo kak mesec kasneje in jih lahko obiramo vse do prve zmrzali, tudi novembra. Zreli so, ko se zelena kožica lampijončkov popolnoma posuši in postane prosojna. Pogosto takrat kar sami odpadejo. Če jih trgamo, moramo biti pred uživanjem pozorni, da so češnje obarvane oranžno rumeno. Nezrele zelene namreč vsebujejo alkaloide, ki so strupeni in lahko povzročajo želodčne težave.

Spominja na paradižnik in ananas

Perujske češnje imajo malo kalorij in so odličen vir vitaminov C, B in A ter fosforja in drugih antioksidantov. Tako so koristne za krepitev imunskega sistema. Okus je precej nenavaden: sladko kisel, a hkrati osvežilen. Nekatere spominja na ananas ali mango, druge na paradižnik ali pa nekaj vmes. Najbolje je uživati presne plodove, tudi kot dodatek sadnim solatam in sladicam. Perujske češnje hranimo na sobni temperaturi, saj razvijejo bolj poln okus. Če vam uspe večji pridelek, jih lahko predelate v marmelado, sokove ali kompote. Lahko jih tudi sušite in takšni spominjajo na rozine. 

Krepijo zdravje 

Zaradi antioksidantov in vsebnosti vitamina C priporočajo fizalis kot pomoč proti virozam in prehladom, pomaga proti spomladanski utrujenosti. Zmanjšuje tudi težave zaradi različnih vnetnih procesov v telesu, predvsem v ledvicah in mehurju. Čaj iz zrelih jagod pomaga pri celjenju ran zaradi kamnov v sečnih poteh. Uživamo ga kot diuretik in ugodno vpliva proti protinu, revmatizmu, boleznih jeter in žolča. Zdravilni so vsi deli rastline.

Kje jih kupiti? 

Občasno so naprodaj tudi v naših trgovinah, dosegajo pa precej visoko ceno in so praviloma pakirane v manjših plastičnih košaricah. Žal se zaradi dolgega transporta in skladiščenja včasih zgodi, da so nekateri sadeži v notranjosti lampijončkov plesnivi.

Perujski češnji je podobno pri nas bolj razširjeno volčje jabolko. Ta okrasna rastlina ima oranžne lampijončke, sadeži pa so sicer užitni, a precej manj okusni.