Figa je bila omenjena že v Bibliji in drugih starih zapisih. Predvidevajo, da so jih prvi gojili v Egiptu. Razširile so se po Vzhodu in nato prišle v Grčijo, kjer so postale pretežna hrana. Bile so tako cenjene, da so z zakonom prepovedali izvoz najboljših. Poznali so jih tudi v starem Rimu. Kasneje so jih španski osvajalci prenesli na zahodno obalo, v 19. stoletju pa so jih španski misijonarji prinesli tudi v Kalifornijo. V začetku so bile slabše kakovosti od evropskih, v 20. stoletju pa so osvojili tehnike pridelovanja in predelave. Danes slovi Kalifornija kot ena največjih pridelovalk poleg Turčije, Grčije, Portugalske, Španije in Francije.
Tradicionalne fige so k nam največkrat uvožene neposredno iz Grčije, dobro pa uspevajo tudi v toplejših pokrajinah vse od Sredozemlja do Indije, kot kulturno rastlino pa jih gojijo v tropskih in subtropskih predelih. Rastlina je zelo odporna proti suši in raste na istem območju kot vinska trta, oljke in agrumi. Ne prenese temperatur pod minus 10 stopinj Celzija, rada ima globoka tla, bogata z organskimi snovmi.
Zdravilne učinkovine
Vsak del sadeža pomaga pri kakšni težavi. Mleko fige tik pred dozoritvijo je odlično proti bradavicam, kurjim očesom, pegam in madežem na koži. Semena spodbujajo delovanje črevesja in tako odpravljajo zaprtje. Tudi sadeži se uporabljajo pri številnih težavah, denimo pri infekciji pljuč, sečil, vročičnih stanj, za pomiritev gastritisa, kolitisa.
Kar zadeva hranilne vrednosti, so bogate s kalijem, mineralom, ki lahko pomaga zniževati visok krvni pritisk, vlakninami, ki pripomorejo k izgubi odvečne teže, in kalcijem, ki podpira gostoto kosti. Ta je v zahodnem prehranjevanju eden izmed najbolj pogrešanih mineralov. Predvsem odraščajoči mladostniki in ženske imajo še posebno velike potrebe po njem. Fige vsebujejo tudi vsaj 17 aminokislin, nekaj vitaminov ter posebne encime.
Obrok svežih sadežev zagotavlja vir najčistejše energije, ki jo lahko začutimo in uporabimo takoj. Strokovnjaki so potrdili, da pospešujejo presnovo, koristijo jetrom in žolčniku, odpravljajo hemoroide, delujejo varovalno proti raku, znižujejo previsok krvni tlak in pomagajo pri zdravljenju notranjih vnetij. Nekateri jih koristno uporabljajo tudi za obkladke pri oteklinah.
Nekatere kulture poznajo v kulinariki tudi figove liste, za katere je stroka ugotovila, da znižujejo potrebo po inzulinu pri bolnikih z diabetesom.
Nakup in shranjevanje
Pri nas začnejo prve zoreti na začetku julija in so velike, zelene in sočne, nekatere vrste pa se ohranijo sveže na drevesih vse do konca oktobra. Na tržnicah takrat največkrat najdemo izjemno aromatične, včasih že napol suhe črnice. V naših krajih uspeva kar okoli 20 vrst, sicer pa jih menda obstaja več kot 150.
Ravno prav zrelo figo prepoznamo predvsem po tem, da je mehka in rahlo uvela. Napeti, popolnoma nepoškodovani sadeži so morda res lepši na pogled, a ponavadi niso dovolj zreli in fige na žalost po obiranju ne zorijo več. Kupujmo tiste, ki jih lahko pojemo takoj, pa čeprav so videti malce zdelane.
So zelo naklonjene naglemu kisanju in hitro pokvarljive, zato jih je priporočljivo pojesti čim prej po obiranju. Morebitno kislost preverimo z vohanjem. Imeti morajo rahlo sladkast vonj. Za nekaj dni jih lahko shranimo v hladilniku.
Suhe fige
Skoraj dve tretjini suhih fig sestavljajo ogljikovi hidrati, ki so dober vir energije, zato so odlične pri preprečevanju upada storilnosti in pomanjkanju zbranosti. Resnici na ljubo so polne sladkorja in kalorij, vendar ne skrbite, da bi se zaradi njih zredili. Kot že rečeno, bodo pospešile prebavo in tako bo tudi sladkor hitro zapustil vaše telo. Tudi v posušeni obliki ne izgubijo vlaknin, kalija, kalcija, železa in magnezija.
Pest suhih fig na tešče bo odlično naravno odvajalo. Najboljše so tiste, ki so naravno sušene na soncu in pripravljene brez kakršnih koli konzervansov. Ne vsebujejo maščob, holesterola ali natrija in so bogate s kompleksnimi ogljikovimi hidrati.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: