Navadni koprivovec dobro uspeva predvsem v Sredozemlju in toplejših predelih Evrope, nekatere sorodne vrste tudi v Aziji in Ameriki. V Istri in našem Primorju je znan kot mogočno drevo, ki daje obilo sence in je zelo primerno za sajenje v parkih, tudi v obliki drevoredov. Enega največjih pri nas lahko občudujete ob pločniku in kolesarski stezi, ki koprsko mestno središče povezujeta z Žusterno.

Drevesa najdemo tudi v nekaterih parkih v notranjosti Slovenije. Visoka so tudi do trideset metrov, rastejo hitro in lahko dočakajo do štiristo let. Njihovi nazobčani listi nekoliko spominjajo na koprivne, od tod tudi izvira poimenovanje. Aprila se na vejah pojavijo rumeni cvetovi, konec poletja pa lahko vidimo zelene koščičaste plodove na dolgih pecljih. Ti se obarvajo rumeno, oktobra, ko dozorijo, pa vijoličasto ali črno. Plodovi ostanejo na drevju vso zimo in so hrana za številne ptice, z njimi pa se seveda lahko sladkajo tudi ljudje.



Čarobni sadež?

Pravzaprav je čudno, da plodovi niso bolj cenjeni, saj so jih ljudje uživali že pred tisočletji. Omenjal jih je celo Homer, in sicer kot čarobne sadeže: »Če jih pokusiš v tuji deželi, se ne boš več hotel vrniti domov.«

Plodovi morda še niso našli poti na mize potrošnikov, ker imajo zelo malo mesa. Zamudno pa je tudi nabiranje, saj so s trdo gladko lupino izmuzljivi. Poleg tega rastejo na koncu dolgih povešenih vej. Z visokih dreves jih lahko mimogrede naberete le, kadar veje segajo dovolj nizko.

Spominja na datlje

Kot grahova zrna veliki zreli plodovi imajo prijetno sladek okus. Nekoliko spominja na datlje, a sadeži koprivovca vsebujejo več vlaknin, mineralov in beljakovin. Lahko so odličen nadomestek za večinoma nezdrave prigrizke, ki se znajdejo na mizi med gledanjem televizijskih oddaj ali kar tako. Ne samo da so zdravi. Tudi pojesti jih ne moremo veliko, ker imajo le tanek sloj mesa in je tako glodanje koščic zamudno opravilo. Plodovi so zelo hvaležni za hrambo, saj na sobni temperaturi obstanejo več mesecev.

Severnoameriški Indijanci so zdrobili sadeže s koščico vred in naredili sladko pasto. Uživali so posušeno ali pa jo mešali s koruzo in pekli. Semena veljajo za poslastico, a zaradi trde lupine koščice je težko priti do njih. Zdrobljeno ali zmleto lupino ponekod uporabljajo kot začimbo za meso.



Zdravilni učinki

Plodovi vsebujejo prehransko pomembne vlaknine, minerale (največ kalcija, magnezija in kalija), karotenoide, fenolne spojine, nekaj vitaminov (predvsem E), koščice pa maščobne kisline, zato so za medicino pomembna surovina. Njihovo uživanje, tudi v obliki čajev iz lubja ali listov, pomaga pri lajšanju nekaterih težav: pri vnetju grla, blaženju menstrualnih bolečin, pripravki so učinkoviti pri diareji in griži ter pomagajo ob razjedah na želodcu, saj ustavljajo manjše krvavitve. Poleg tega vzbujajo apetit in izločanje želodčnih sokov.

Znižujejo podtalnico

Drevesa koprivovca so razmeroma nezahtevna, saj so odporna proti suši, onesnaženemu zraku in boleznim ter dobro uspevajo tudi v slabše rodovitni zemlji. Ne ustreza pa jim senčna lega.

Cenjena so tudi zaradi kakovostnega lesa, iz lubja in korenin pa ponekod pridobivajo rumeno barvilo.



Koprivovci močno zaznamujejo vojvodinsko mesto Sombor, ki velja za eno najbolj zelenih v Evropi. Prav vse predele poživljajo parki, ulice pa spremljajo razkošni drevoredi. V njih je več kot 20.000 dreves, od tega skoraj polovica koprivovcev, ki jim pravijo bodjoš. Večino so zasadili v 19. stoletju zaradi zniževanja gladine podtalnice. Ta je bila nekoč le pol metra globoko in mesto je bilo redno poplavljeno. Danes pa je zaradi melioracije in sajenja drevja voda več kot tri metre pod površjem.

V Kašmirju koprivovce pogosto sadijo na pokopališčih, saj so s svojimi krošnjami privlačni na pogled. Podobno kot pri nas ciprese. Zaradi globokih korenin pa so primerni povsod, kjer želijo preprečevati erozijo.