Strokovnjaki priporočajo, da si vsak večer pred spanjem privoščimo en zmečkan kivi, ki mu dodamo žličko medu. Mali sadež vsebuje presenetljivo veliko vitamina C, kar dvakrat toliko kot pomaranča, ima več vlaknin kot jabolka ter več kalija kot banane.
Gojite ga lahko sami
Za domovino kivija velja Kitajska, kjer so ga odkrili v visoko ležečih gozdnih predelih. Sprva so ga imenovali kitajska kosmulja. Od tam se je po vsem svetu razširil šele v zgodnjem 20. stoletju. Zdaj ga na veliko proizvajajo na Novi Zelandiji, v Čilu, Italiji, Grčiji, Španiji, Franciji, na Japonskem, v Avstraliji, Južni Afriki in Kaliforniji. Uspeva povsod, kjer je podnebje dovolj blago. S križanjem pa so dosegli, da ga lahko gojite tudi že sami. Gotovo vsakdo izmed nas pozna koga, ki ima na svojem vrtu posajenih vsaj nekaj sadik, ki mu ob pravilni oskrbi zelo dobro obrodijo.
Sadež kivija je podolgovato ovalen in ima rjastorjavo dlakavo lupino. Ponavadi tehta od 70 do 110 gramov. Meso je steklasto zeleno z belo sredico in majhnimi črnimi semeni. Je zelo okusno, primerjajo ga z mešanico kosmulje, melone in jagod. Drevesa kivija rastejo v grozdih na vzpenjalki, ena rastlina pa lahko v enem letu obrodi tudi okoli dvanajst kilogramov sadežev.
Če ste ob besedi kivi pomislili na novozelandskega ptiča, naj povemo, da sta res povezana. Sadež je namreč poimenovan po njem, saj oblika in olupek spominjata na njegovo perje. Ime je dobil v novi domovini, na Novi Zelandiji.
Zdravilne učinkovine
Kivi krepi imunski sistem, utrjuje ožilje in vezno tkivo ter spodbuja delovanje mišic, predvsem srčne. Proleotinska kislina, ki je v sadežu, pa naj bi razgrajevala holesterin in izboljševala krvni obtok. Vsebuje pomembne sledne elemente, balastne snovi, minerale ter vitamine C, E in A, pri čemer je treba posebej omeniti veliko prvega. En sam sadež ga vsebuje več, kot je normalna dnevna potreba odraslega človeka.
Poleg tega je dober vir kalija, ki nevtralizira visoke vrednosti natrija v zahodnjaški prehrani, zato pozitivno vpliva na krvni tlak. Premore tudi topne vlaknine, ki znižujejo raven holesterola v krvi. Med presnovo maščob namreč vežejo nase holesterol, ki ga telo izloči kot odpadek, namesto da bi ga znova absorbiralo. V njem najdemo tudi magnezij.
Prav unikatna kombinacija vitaminov, mineralov in koristnih spojin pomaga preprečevati veliko bolezni, med njimi srčne in respiratorne bolezni, raka in kapi. Kivi pomaga redčiti kri, in to brez stranskih učinkov, ki jih ima denimo aspirin. Poleg tega pomaga celicam, da se hitreje obnavljajo.
Zeleni sadež preprečuje infekcije, pospešuje presnovo in izločanje hormonov. Strokovnjaki trdijo, da kivi pomaga celo pri obvladovanju stresa, ugodno pa vpliva na sposobnost koncentracije.
Kivi je pogosto predpisan kot pomoč pri dieti rakavih bolnikov ter priporočen tistim s srčnimi obolenji, v kitajski medicini pa ga uporabljajo tudi za pospeševanje celjenja ran.
Kako ga je najbolje uživati?
Priporočljivo je pojesti do dva sadeža na dan. Bolj ko je zrel, več antioksidantov vsebuje, zato ga pred uporabo pustite, da še malo dozori. Zrelost prepoznamo po tem, da se lupina na pritisk s prstom rahlo vdre.
Užitno pa ni samo meso, ampak tudi olupek, ki je bogat vir antioksidantov. Kivi je alergen sadež, kar pomeni, da lahko njegovo uživanje pri nekaterih sproži alergijsko reakcijo. Alergija se najpogosteje pojavi pri tistih, ki so preobčutljivi tudi za ananas in papajo.
Kivije lahko pri nas kupimo vse leto. Trajnost je odvisna od stopnje zrelosti, načeloma pa jih lahko zunaj hladilnika hranimo kar nekaj tednov. Kadar kupite trde, še nezrele, lahko zorenje pospešite tako, da jih shranite zraven banan.
Nasveti za uporabo
Kiviji so zelo okusni, če uživamo kar presne. Najbolje je, če sadež prepolovimo in meso izdolbemo z žlico kot pri kuhanem jajcu. Zelo primeren je tudi kot sestavina sadnih solat ali priloga sladicam, solatam, sirnim ploščam in podobno. Iz njega lahko naredimo marmelado, kompot, sokove in likerje. Je izredno okusna priloga k puranjemu in piščančjemu mesu.
Sadež vsebuje poseben encim, ki razkraja beljakovine, zato ga jedem, ki jih denimo pripravljamo s smetano, dodamo na koncu, sicer se mlečni izdelki lahko sesirijo. Zaradi privlačne zelene barve velja tudi za dekorativen sadež.
Tako kot ananas in papaja tudi kivi zaradi encima aktinidina mehča meso. Če želite mehko meso in izrazit okus, ga pred pečenjem natrite s prepolovljenim svežim sadežem.
Tudi za domačo nego obraza
Kivi lahko uporabite tudi kot masko za mehko kožo. Obraz bo že po nekajkratni uporabi postal gladek, koža pa dobro zaščitena pred zunanjimi vplivi. Masko pripravite iz pretlačenega mesa kivija in žličke medu. Na obrazu jo pustite delovati dvajset minut, nato jo sperite z mlačno vodo. Če imate težave z mastno ali nečisto kožo, dodajte polovico banane in malo limonovega soka.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: