To se bo zgodilo, če boste vsak dan uživali grenivkin sok

Grenivka, znana tudi pod imenom grapefruit, je sadež iz rodu agrumov. Najverjetneje so v davnini križali mandarino in pomelo. Glavni vzrok za pozabo pomela je, da so grenivke popolnoma enakega okusa in prav tako sočne. Od mandarine je križanec prejel drugi dve lastnost, velikost in težo. Pomelo doseže tudi do deset kilogramov, grenivka pa se v povprečju ustavi pod enim. Druga lastnost, ki jo je grenivka podedovala po mandarini, je sploščeno okrogla oblika. Pomelo namreč ni okrogel, ampak je podoben hruški, ves ožji del pa je večinoma napolnjen z belo spužvasto maso, ki je pri drugih agrumih le pod olupkom.

Grenivka že stoletja uspeva kot samostojno drevo, ki se razmnožuje s potaknjenci in cepljenjem. Predvidevajo, da sadež izvira z zahodnoindijskih otokov, danes pa uspeva na Floridi, v Kaliforniji, Južni Afriki, Izraelu pa tudi v Sredozemlju. 

Zdravilne učinkovine

Sadež vsebuje veliko dragocenih sestavin. Bogat je tudi s slednimi elementi, vsebuje veliko vitamina C, folno kislino in vitamine skupine B, veliko kalija, železo, kalcij in druge minerale. Rožnate in rdeče sorte vsebujejo betakaroten, vitamin A, bioflavonoide, vlaknine in druge učinkovine, ki varujejo pred rakom ter boleznimi srca in ožilja.

V farmacevtiki je grenivka najbolj čislan sadež, saj tako rekoč ni bolezni, pri kateri ne bi pomagala. Zelo učinkovita je pri razkuževanju in čiščenju obolelih organov in ran. Ker je lažje užitna kot limona, je tudi pripravnejša za notranje razkuževanje. Tako se na primer svetuje pri raznih vrstah notranjih obolenj, pa tudi pri navadnih prebavnih motnjah. 

Ker je vitamin C neločljivo povezan z imunskim sistemom, lahko grenivka zmanjša in omili simptome prehlada. Vitamin C kot antioksidant preprečuje tudi poškodbe, ki nastanejo zaradi prostih radikalov pri vnetnih stanjih, kot so astma, osteoartritis in revmatoidni artritis. Vse dobre lastnosti vitamina C, ki ga uživamo z zelenjavo in sadjem, zmanjšajo umrljivost zaradi kardiovaskularnih obolenj in raka. 

Najnovejše raziskave pa kažejo, da se pri tistih, ki popijejo tri kozarce soka grenivke na dan, zmanjša aktivnost encima, ki aktivira raka zaradi kemikalij iz tobačnega dima. Dokazano je tudi, da ljudem z revmatoidnim artritisom, lupusom in drugimi vnetnimi boleznimi, dnevno uživanje grenivke pomaga lajšati simptome. Ker grenivka vsebuje veliko pektina, pomaga pri zniževanju povišanega holesterola v krvi, zmanjša pa tudi tveganje za nastanek ledvičnih kamnov. Že trije sadeži na dan menda bistveno zmanjšajo tveganje za starostno pešanje vida.

Grenivko lahko vključimo tudi v uravnoteženo shujševalno dieto, saj sadež vsebuje manj kot sto kalorij, zaradi visoke vsebnosti vlaknin pa potešimo lakoto. Če želite shujšati, pojejte za predjed grenivko, ker bo preprečila prenajedanje. Idealna je tudi za malico. 

Nakup in shranjevanje

Načeloma velja, da temnejše ko je meso sadeža, bolj sladka je grenivka. Izberemo težje sadeže, saj vsebujejo več soka. Lupina mora biti na otip napeta in čvrsta, takšni z napihnjeno in grobo lupino pa imajo suho meso. Potrgani sadeži grenivke pozneje ne zorijo več, jih pa lahko hranimo pri temperaturi od osem do 15 stopinj Celzija nekaj tednov. Bela grenivka postaja s časom vedno bolj aromatična in blagega okusa.

Grenivke so najboljše, če jih uživamo presne in ohlajene. Iz njih lahko iztisnemo sok ali pa jih uporabimo kot sestavino sadnih in zelenih solat.