Skupinam miši so odmerjali različne količine kalija, izsledki pa so se glasili: tisti glodalci, ki so uživali največ minerala, so imele mnogo bolj elastične žile, arterije tistih, ki so uživali najmanj kalija, pa so bile mnogo bolj toge, poročajo strokovnjaki z univerze v Alabami, a opozarjajo, da tudi prevelika količina kalija lahko prinese določene slabosti, kot so bolečine v trebuhu, glavobol in celo diareja.  



Po priporočilu evropskih strokovnjakov bi morali vsak dan zaužiti okoli 4700 miligramov kalija, ena banana pa vsebuje slabih deset odstotkov dnevne vrednosti. Kalij najdemo tudi v krompirju, brokoliju, žitaricah, ribah, stročnicah, rozinah, suhih marelicah in perutnini. Če nam ga primanjkuje, nas bo organizem opozoril z utrujenostjo, mišičnimi krči in vrtoglavicami.



Ne pozabimo, za zdravo delovanje srca je nujno ustrezno ravnovesje kalija in natrija v telesu: kalij kot pomemben elektrolit in mineral igra pomembno vlogo pri prenosu električnih impulzov do srca in tako pomaga do normalnega srčnega ritma. Previdnost pa velja tudi pri vnosu natrija, saj nam lahko pretiravanje prinese visok krvni pritisk, ki ga pa po drug strani pomaga uravnavati prav kalij.