1 Stara peč, v kuhinji Plečnikove hiše v Ljubljani.
Ker je točno po mojem okusu. Peč na drva in ob njej stol s preklopno mizo za prve jutranje osnutke. Si kar predstavljam, kako z mojstrom sediva vsak na svoji strani. Ni važno, če ni bil preveč zgovoren. Tudi jaz sem rada tiho. Samo sedela bi z njim ob topli peči in čakala, da zavre kava. Na to večkrat pomislim, ko pridem v njegovo hišo. Letos bi slavil 150 let.
2 Lizbona ali katero koli mesto na L.
Ker se na to črko začne veliko najljubših krajev. Lizbona. Lima. Ljubljana. Lastovo. Morda še najraje Lastovo v zimskih dneh. Nisem zimsko dekle. Sneg je lep edinole za božič in v smučarskih prospektih.
3 Osojsko jezero.
Ali katero koli jezero blizu koroških Slovencev. Ker premalo poznamo kraje v svojem zamejstvu ali vsaj njihova slovenska imena. Pojdimo v Videm, in ne Udine, obiščimo Gradec, in ne Graz, ali vsaj s prstom na zemljevidu poiščimo Monošter. In kako lep je občutek, ko prestopiš državno mejo in si še vedno med svojimi ljudmi, ki govorijo tvoj jezik.
4 Savana ob sončnem vzhodu. Neprecenljiv trenutek.
Morda najlepši kraj, kjer razumeš, kako deluje afriško sonce. Ne vzhaja, ampak skoči. V trenutku je na nebu in pod njim se isti hip začne kraval. Vsa savana je naenkrat na nogah. Verjetno eden najbolj nepozabnih začetkov dneva.
5 Kinoteke in kinematografi, kjer skozi projektor še teče filmski trak.
Že zaradi občutka, da so nepravilnosti lahko šarmantne. Vsi ti madeži, poki v zvoku in menjava kolutov. Morda sem v teh čudnih časih preprosto še bolj nostalgična. Ne razmišljam več daleč vnaprej, se pa rada spominjam, kako je bilo včasih.
6 Topel, varen, spontan objem.
Tak brez pomislekov in hitrih testov. Ko se srečaš sredi mesta z dobrim znancem, ga močno stisneš k sebi in si misliš, še se da, še je lepo. Naj čim prej spet pridejo taki časi!
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: