Četrtkova voditeljica oddaje Dobro jutro in strastna popotnica, ki se ozira Čez planke in podaja zanimive iztočnice za tako imenovana zrelejša potovanja v koronskih časih, iskreno tudi pove, da žal ni več dedka in njegovih čarovnij iz enega lonca, so pa volovsko srce z nekaj kapljicami oljčnega olja, stročji fižol v solati, sataraš z domačim paradižnikom in biftek, ki ga je mojstrsko vrgel na žar fejst fant. 

Okus šmorna in pohanih šnit imam shranjen v spominu. In vonj po praženi čebuli na stopnišču bloka, kjer sem odraščala. To mi bo ostalo za vedno – počasi pražena, sladka čebula, kako čudovita podlaga za jedi iz mojega otroštva. 

Po uhojenih poteh in še mnogo raje stran od njih v svoje veselje in tudi navdih ne bo nehala hoditi, vsakič znova zatrdi Mojca Mavec. In sredi avanture, kamor koli znotraj ali onkraj domačih meja jo že zanese, poskuša, jasno, tudi kulinarične lokalne odlike. »Rada imam imenitne restavracije po svetu, a najboljše stvari so preproste, ko točno veš, katere roke so jih pripravile,« pove in pri odgovoru na vprašanje, kaj je hrana za njeno dušo, ne premišlja: »Ne samo kaj, ampak tudi kje in s kom. Sardele na žaru, malvazija in prijatelji za pogrnjeno mizo z razgledom na istrsko pokrajino so najbližje idealu.« 

Foto: Jure Eržen

Med zadnjim koronskim valom odkrila Ottolenghija


Obvezen ritual načrtovanja, kam, da je najbolj po njenem okusu, Mojca Mavec začne doma. V meščanskem ljubljanskem stanovanju. In ker je po naravi takšna, da neobremenjeno lahko počne več stvari hkrati, se kdaj zgodi, da kuha med drugimi obveznostmi. »V kuhinji berem in jem v več jezikih, trenutno še vedno malo grško, kot da bi se z nadevano zelenjavo ali grško solato oklepala zadnjih dni poletja,« pove simpatična voditeljica, ki je, kot je razkrila, letos prvič po dvajsetih letih s prijatelji štirinajst dni preležala poletje na enem kraju. »Med zadnjim koronskim valom sem odkrila Yotama Ottolenghija, obožujem njegove recepte z jajčevci. Morda mi malo manjka spretnosti pri tradicionalnih jedeh. Ko sem imela še prekmursko taščo, sem naredila čudovito gibanico. Zdaj sem malo iz vaje. A kuhinja je pravi kraj za nenehno učenje in nadgradnjo in še napake včasih pripeljejo do novih odkritij.«

Jota po noninem receptu

Za še boljši občutek, kakšne jedi ustvarja, Mojca Mavec, ki, vemo, kuha tudi v jutranjem programu na TV Slovenija, predstavi del živeža v hladilniku: »Od zgornje police navzdol: grški jogurt, maslo, parmezan, feta, kraški pršut – ko pride nakazilo, tudi na rezine narezana pata negra –, vloženi sušeni paradižniki, olive, inčuni, borovničeva marmelada in nazadnje zelenjava – zdaj v sezoni zadnje volovsko srce, kumare, paprika in jajčevec. Jajc je spet zmanjkalo, za večerjo je bila šakšuka,« se nasmeje. A ob predelanih receptih, ki dišijo po oddaljenih krajih, na štedilniku pri Mojci Mavec seveda brbotajo tudi domače jedi. »Pri meni jota po receptu moje none, brez prežganja. Čeprav živimo v novih časih, je dobro ohranjati obrt,« je prepričana. Brezglutenski štruklji? » Zakaj pa ne. Dokler jih skuhamo z ljubeznijo in v krpi, tako kot nekoč.« 

Foto: Jure Eržen

Pohorska omleta à la Mojca Mavec 

»Okus šmorna in pohanih šnit imam shranjen v spominu. In vonj po praženi čebuli na stopnišču bloka, kjer sem odraščala. To mi bo ostalo za vedno – počasi pražena, sladka čebula, kako čudovita podlaga za jedi iz mojega otroštva. Pohorska omleta je še ena junakinja tistega obdobja. Svojčas so jo pripravljali v marsikateri domači gostilni in spomnim se razprav, kdo si jo je zares izmislil. V svoji različici se držim svete trojice: tri jajca, tri žlice bele moke, tri žlice sladkorja. Za nadev pa tri žlice brusnične marmelade, tri žlice borovnic in sladko smetano ter malo sladkorja v prahu. Rumenjake in sladkor penasto zmešamo. Iz beljakov stepemo trd sneg, dodamo zmešane rumenjake, dobro premešano in dodamo moko. Zmes prelijemo v okrogel model in pečemo dobrih 10 minut na 180 stopinjah Celzija. Omleto namažemo z marmelado, nadevamo z borovnicami in prepognemo, da dobimo obliko polmeseca. Nadevamo še s stepeno smetano in posujemo s sladkorjem v prahu.« 

Foto: osebni arhiv