V intervjuju za Onoplus je Mojca dejala, da ji vse pogosteje dogaja, da ji ljudje rečejo: »O, vi ste pa Zarjina sestra.« Ste to prebrali? 

Seveda sem in sem se ob tem namuznila, ker mene vprašanje: »Vas lahko nekaj vprašam? Ste vi slučajno sestra Mojce Mavec,« spremlja, odkar ona nastopa na televiziji. Zdaj se je to nekajkrat zgodilo njej in verjetno se ji je zdelo zabavno. (smeh) 

Pravite, da vas to sprašujejo že dolgo, torej že leta, Mojca je namreč začela nastopati že v najstniških letih …

Res je. A mene to ne moti. Predvsem sem vesela, ko vidim, kako pozitivno mnenje imajo o njej ljudje ne glede na starost. To me sprašujejo tako mladi, ki obiskujejo fakulteto, kot osemdesetletniki. Vsi zanjo najdejo lepe besede in to je res čudovito. Res pa je tudi, da sva si iz leta v leto na videz bolj podobni, zato se mi to dogaja zelo pogosto, največkrat me gledajo in ne vedo, od kod me poznajo. Ko jim dam vizitko in vidijo moje ime, pa jim je takoj vse jasno. (smeh) 

Imela sem načrt, da bom po kakem letu spet poiskala »pravo službo«, a to delo me je vse bolj veselilo. Vsi moji prijatelji so se držali za glavo, prej sem bila finančna regijska direktorica, kar se sliši zelo čudovito, potem pa sem hotela postati agentka.   

Vas za razliko od Mojce nikoli ni mikal medijski svet?

Ne. Z Mojco naju zanimajo različne stvari. Meni ni užitek biti pred kamero, čeprav zdaj dajem intervjuje, seveda v povezavi z mojim delom, nepremičninami. Vsak ni primeren za delo na televiziji, ni lahko to delati tako, da je videti naravno. 





Kako se je tekom let spreminjal vajin odnos z Mojco? Sta bili od nekdaj zaveznici?

Bila so tudi burna obdobja, še zlasti v času najstništva. Obe sva temperamentni, vsaka se je takrat borila po svoje, kasneje pa sva se vsako leto bolj povezali. Zdaj sva res dobri prijateljici.

Zdaj se ukvarjate z nepremičninami, a se niste od vedno, kajne? Tudi Mojca je dejala, da vas občuduje, ker ste se v neki točki odločili za novo kariero?

Z nepremičninami se ukvarjam deset let in večkrat se šalim, da sem skozi zadnja vrata prišla do tega, da delam to, kar me zanima. Hotela sem študirati arhitekturo, a so mi to izbili iz glave, češ, da se od tega ne da živeti. Moja druga izbira je bila ekonomija, a že ko sem prišla na fakulteto, sem vedela, da to ni zame. Kljub temu sem vztrajala. Nato sem približno 12 let delala v multinacionalkah kot korporativna finančnica. Imela sem »pravi poklic«. 

Potem pa sem po naključju začela pomagati sosedu, naredila sem izpit za posrednika pri prodaji nepremičnin. Rekla sem si, da bom to delala kako leto, saj sem imela takrat ravno dva majhna otroka, dojenčka in dvoletnico. Imela sem načrt, da bom po kakem letu spet poiskala »pravo službo«, a to delo me je vse bolj veselilo. 

Vsi moji prijatelji so se držali za glavo, prej sem bila finančna regijska direktorica, kar se sliši zelo čudovito, potem pa sem hotela postati agentka. Beseda agent ima tako ali tako negativno konotacijo. Jaz pa sem hitro ugotovila, da je pri tem poklicu veliko fleksibilnosti, prav tako sem odkrila povsem nove plati sebe. Pri financah je vse že določeno, ni veliko kreativnosti. Začela sem uživati v stikih s strankami, vsak človek ti nekaj da, dan ni enak dnevu v tem poklicu. Potem sem ustanovila svoje podjetje in zdaj vem, da je to to.

Zaradi epidemije koronavirusa se veliko govori o tem, ali bodo cene nepremičnin padle. Zdaj se zdi, da se življenje vrača v stare tire. Kaj pa se dogaja v vaši branži?

Jaz se ukvarjam tako z oddajanjem stanovanj na platformi Airbnb kot s prodajo in oddajo nepremičnin. Airbnb je seveda vezan na turizem, zato mislim, da bo trajalo kako leto, da se stvari normalizirajo. Pričakujem, da bo vse po starem prihodnjo veliko noč, takrat se začne sezona. Pri nepremičninah pa je bila kriza pričakovana, gospodarstvo se je ohlajalo že prej. A kriza ne pomeni, da se ne dogaja nič, pomeni pa, da moraš delati vsaj 30 odstotkov več kot prej. 

Nepremičnino moraš kupovati takrat, ko jo potrebuješ, ne na zalogo. Ni smiselno, da kupiš stanovanje, ki ga bo tvoj otrok potreboval čez dvajset let.   

Ukvarjate se z oddajo nepremičnin na platformi Airbnb, kako torej odgovarjate tistim, ki pravijo, da je Airbnb nelojalna konkurenca hotelom?

Airbnb ni nelojalna konkurenca. Vem, da so bili pred leti hotelirji zelo proti temu, ker je veliko tovrstnih turističnih oddaj potekalo »na črno«, ljudje niso plačevali davkov. Takšni ljudje so bili konec koncev nelojalna konkurenca tudi nam, ki smo vse delali, kot je prav. S hotelirji smo stopili skupaj in dosegli, da so se stvari uredile. Airbnb predstavlja predvsem konkurenco hotelom srednjega razreda, to jim je dalo misliti, morali so izboljšati svojo ponudbo. V stanovanjih so namreč ljudje našli mnogo reči, ki jih v takšnih hotelih ni, na primer kak ljubek kotiček za otroke ali kaj podobnega. 





Kaj pa očitek, da domačini teže pridejo do stanovanj, ker jih je veliko namenjenih oddaji na Airbnb?

Čredni nagon seveda obstaja, ljudje so kupovali stanovanja za oddajo. Jaz sem ves čas opozarjala, da to ni prav, že zlasti če govorimo o stanovanjih, ki so jih ljudje kupovali na kredit. Investicija pomeni, da vložiš svoja presežna sredstva, ne pa da za to vzameš posojilo. V Ljubljani se zdaj ta stanovanja oddajajo za daljše obdobje, porasta prodaje pa še ni. Tudi tu stvari potekajo ciklično, vedeli smo, da tako, kot je bilo prej, ne bo dolgo. Pogosto tudi stanovanja na platformi Airbnb ljudje oddajo sami, v to so vpletene cele družine, a s tem je veliko dela, to zdržiš leto ali dve, več pa ne. Zdaj ostajamo na trgu mi, ki se s tem ukvarjamo profesionalno.

Kaj svetujete nekomu, ki načrtuje nakup stanovanja, naj torej še malo počaka?

Nepremičnino moraš kupovati takrat, ko jo potrebuješ, ne na zalogo. Ni smiselno, da kupiš stanovanje, ki ga bo tvoj otrok potreboval čez dvajset let. Če kupuješ družinsko hišo ali stanovanje, kupuješ dom, torej ni pomembna samo cena, temveč tudi razporeditev prostorov, lokacija, parcela … Ko najdeš nekaj, kar ti ustreza, moraš to kupiti. V desetih letih bo morda prišla še kaka kriza. Če kupiš poceni, boš tudi poceni prodal. Če kupiš nekaj kakovostnega, pa to ne bo izgubilo veliko vrednosti, tega se velja držati, ko kupuješ dom. Tistim, ki pa bi kupili garsonjero ali manjše stanovanje za začetek življenja, pa svetujem, da počakajo še približno pol leta. Za vse pa velja – ne zaletavajte se v nakupe samo zato, ker je kriza. 

Preberite še 

=> Tega ženske po mnenju ginekologov ne bi smele početi

=> 5 nasvetov za uporabo mehčalca v gospodinjstvu