Bližata se, dva najpomembnejša praznika žensk – dan žena in materinski dan. Kaj vam, kot ženski in materi, pomenita? 

Na praznike gledam iz dveh zornih kotov. Po eni strani se mi zdi odlično, da obeležujemo določene stvari, po drugi pa menim, da bi morali praznovati prav vsak dan. V naši družini odnose praznujemo dnevno, je pa lepo, če nanje še posebej pomislimo tudi na praznični dan. Najraje imamo praznik ljubezni, ki ni le praznik dveh partnerjev, ampak celotne družine, na poseben način pa obeležimo tudi dan žena. Zdi se mi prav, da se otroci seznanijo s pomenom praznikov in to je naloga staršev, da si vzamemo čas in jih o tem poučimo. 

Kakšni so torej vaši posebni rituali na čisto običajen dan? Vas kakšen druži tudi s hčerko Sofijo? 

S Sofio so nama zelo ljubi konci tedna, ko ni šole in je dovolj časa za dolge družinske zajtrke ter graditev kakovostnih odnosov. Radi imava večerne rituale, ko pred spanjem pogledava kakšno serijo, trenutno je to Anne with an E (družinska nadaljevanka na Netflixu, op.a.), za katero me je pred kratkim navdušila prijateljica. Nadaljevanka je posneta v drugem zgodovinskem času, ko še ni bilo telefonov, interneta in avtomobilov, in Sofia je zdaj že dovolj zrela, da o dogodkih v seriji razmišlja s svojo glavo. Ob ogledu te čustvene nadaljevanke se nama porodi veliko vprašanj in novih tem, o katerih se nato skupaj pogovarjava. Obožujeva tudi skupno branje knjig. Rada posluša pravljice in z veseljem ji ustrežem, saj imam ob tem občutek, da je še majhna. Nikakor ne bi rada zamudila teh njenih trenutkov otroštva, saj se zavedam, da bo iz deklice še prehitro postala ženska.

Striktna sem tudi, kar se tiče šole in učenja, saj se mi zdi izobrazba zelo pomembna. Drugače pa imam rada občutek, da sva s hčerko najboljši prijateljici in pri tem ne želim na silo vzpostavljati avtoritete. 

Se vam zdi, da ste moderna ali bolj konservativna mati? Kakšen način vzgoje imate?

Stroga ravno nisem, čeprav Sofia najbrž ne bi delila enakega mnenja. (smeh) Se pa soočam z velikimi izzivi, ker naši otroci pripadajo popolnoma drugačni generaciji kot mi. Namreč, ne morem primerjati Sofije s sabo pri istih letih. Otroci danes odraščajo ob napredni tehnologiji, pametnih telefonih, tablicah in računalnikih, kar je težko omejevati. Gre za paralelni svet, za katerega moramo starši postaviti določena pravila. Na primer, ob katerih urah in katere teme lahko otroci na internetu spremljajo. Striktna sem tudi, kar se tiče šole in učenja, saj se mi zdi izobrazba zelo pomembna. Drugače pa imam rada občutek, da sva s hčerko najboljši prijateljici in pri tem ne želim na silo vzpostavljati avtoritete. Morda bi se našel kdo, ki se s tako vzgojo ne bi strinjal pa vendar sem sama zagovornik mehkejše, čustvene vzgoje.


Kakšen pa je vaš pogled na žensko emancipacijo? Je enakost med spoloma sploh dosegljiva ali smo ženske že dosegle enakopravnost?

Ženska emancipacija ima veliko različnih plati. Po eni strani je super, da smo tam kjer smo, po drugi strani pa smo ženske z njo na nek način izgubila del ženstvenosti. V mojih očeh je ženska vredna enako kot moški. Ženska intuicija, večopravilnost, čustvenost, sposobnost rojevanja – vse to so neprecenljive, izključno ženske lastnosti, ki nam dajejo tisto nekaj več. Po drugi strani pa menim, da imamo danes ženske preveč vlog v življenju in vsaka od nas zahteva, da smo brezhibne, kar je zelo težko ali pa neizvedljivo. Pričakuje se, da smo super poslovne ženske, odlične partnerice, mame, hčerke, sestre, gospodinje. Pogosto se zgodi, da se ženska pod težo silnih pričakovanj iz okolice enostavno sesuje, ne zdrži več. To smo si po eni strani same želele. Menim, da bi morala ženska ohranjati »ženske« vloge, moški pa »moške«, pri tem pa bi si morala pomagati. Moderne ženske smo žal nagnjene k temu, da želimo vse prevzeti in opraviti same ter pri tem biti brezhibne. Kar se mene tiče, je emancipacija super, se mi pa zdi cena zanjo zelo visoka.

Preberite še: Mirjam Poterbin: Jaz kar naprej jočem 

Torej smo si v vsej naši vnemi, da bi bile enakopravne, nakopale dodatne vloge?

Tako nekako. Ženske smo ohranile vloge, ki smo jih imele nekoč, torej gospodinja, žena in mama, dodale pa smo jim še dolg seznam drugih. V zameno pa moški niso prevzeli teh preteklih »ženskih« zadolžitev. Danes je tako ženska razpeta na nešteto strani, tudi vzgoja otrok je bolj zahtevna, zato preprosto ne moremo več stoodstotno opravljati vsake izmed vlog, ki si jo zadamo. Vsaj pri eni moramo nekaj izpustiti, drugače ne gre.

Čemu bi se vi kot ženska težko odpovedali?

Ženstvenosti nasploh. Nežnosti, občutku za dom, želji po urejanju stvari, iskanju ravnovesja v odnosih z otroki, z možem, družino, s prijatelji. Fascinirajo me ženske, ki jim v sebi še vedno uspe ohraniti milino. To se mi zdi izredno lepa stvar, ki je ne bi smele izgubiti.


Se pravi, bi ženske morale ohranjati milino in čut za sočloveka?

Ja, vsekakor. Veliko poslujem z različnimi ljudmi in vedno mi je hudo, ko imam pred sabo ženske, ki nimajo tega. Z njimi je res težko sodelovati, saj predse postavijo nekakšen zid in dajejo občutek, da so popolnoma samozadostne, v svojem svetu. Nimajo občutka za drugega človeka. Ne moreš biti brezhiben in popoln v vseh svojih odtenkih življenja, vedno je nekdo, ki bo znal več kot ti in bo bolj sposoben, kar pa ne kaže na tvojo šibkost. K ženski intuiciji spada tudi to, da znamo pustiti odprta vrata in pustimo drugim, da nam kaj novega pokažejo. To je lastnost zelo inteligentnega, ne pa šibkega človeka.

Ko sem bila majhna in je zmanjkalo elektrike, smo to mirno sprejeli in se ob svečah posvetili drug drugemu, se pogovarjali, igrali karte in počakali, da se vrne. To so bili zelo intimni trenutki, ki jih danes skorajda ni več. 

Zelo modro razmišljanje. Kako pa tako uspešna ženska, kot ste vi, začne dan in poskrbi, da je vedno videti čudovito?

Morda se sliši klišejsko, a resnično menim, da je notranja sreča tista, ki se vidi navzven. Če nisem zadovoljna z osnovnimi stvarmi, na primer z odnosi v družini, se vse to pozna na mojem delu in videzu. Najprej moraš urediti stvari v sebi, šele nato pridejo na vrsto obleka, ličenje, pričeska, dober parfum, rekreacija in zdrava prehrana. Najti prostor v svetu in ravnovesje v sebi je veliko težje, kot se sliši. Osebno se skušam osredotočiti na sedanji trenutek, delati stvari, ki me veselijo, si vzeti dovolj časa za trenutke s Sofijo in ustvarjanje svojega dnevnika ter optimistično gledati na svet. Vsaj dva vikenda na mesec sem povsem brez obveznosti. To se mi zdi ključnega pomena pri dobrem počutju in lepem videzu.  

Preberite še: Darja Bright Tome: Z ločitvijo ne spremeniš svojega življenja 

Pravzaprav se z odgovorom dotikate tudi področja čuječnosti, ki je zadnje čase zelo aktualna tema, čeprav dejansko ne gre za novost. Nekoč naj bi se ljudje bolj znali posvetiti danemu trenutku kot danes. Se strinjate s tem?

Zelo pomembno se mi zdi biti z dano osebo v danem trenutku. Ko sem bila majhna in je zmanjkalo elektrike, smo to mirno sprejeli in se ob svečah posvetili drug drugemu, se pogovarjali, igrali karte in počakali, da se vrne. To so bili zelo intimni trenutki, ki jih danes skorajda ni več. Ljudje, ki danes živijo v večstanovanjskih stavbah, se skorajda ne poznajo več, pozdravijo se le za silo, kaj šele, da bi se družili, posojali jajca in moko, kot se je to dogajalo nekoč. Žalostno je, da postajajo odnosi danes vse bolj površinski. Na nas je, da naredimo prvi korak. Jaz ga vedno z veseljem naredim in se ob tem odlično počutim! 

*Intervju in fotografije so nastale v Mind Hotel Slovenija 5*, kjer gresta tradicija pridelave soli v Sečoveljskih solinah in kultivacija uma z roko v roki. Bela, modra in peščena so barve, ki jih boste srečali na vsakem koraku. Prebujanje ob pogledu na Piranski zaliv, plavanje v bazenih Sea Spa ter okušanje barvitih istrskih grižljajev so zaščitni znak hotela.