Jutra še začnete z jogo?

Jutra po navadi začnem zgodaj in z meditacijo po programu dr. Joeja Dispenze. Sledi set zajtrkov. (Nasmeh.) Zelo pomembno mi je, da dan začnem v miru. Če to pomeni, da zato še bolj zgodaj vstanem, to tudi naredim.

Alya, kaj pa vadba joge, na katero ste dolgo prisegali?

Priznati moram, da sem jo malo opustila, ker mi časovno zaradi norih urnikov ne znese. Opažam pa, da bi bilo dobro, če bi znova začela delati vaje, saj se na prožnosti telesa zelo pozna. Včasih sem jo namreč izvajala vsak dan. Joga je odlična za psihofizično zdravje. 

V življenju sem se naučila, da je vse stvar odločitev. Ko se odločiš, takrat se stvari zgodijo. Saj veste: ko je učenec pripravljen, pride učitelj. Tudi sama sem določene stvari prelagala, dokler niso dozorele v moji glavi, potem sem jih zato tudi bolj zavestno delala. 

Najbrž je težko strniti v besede, ampak kaj posameznik zares lahko občuti med vajami in po njih?

Pri jogi je zelo pomembno dihanje, zato marsikdo rad reče, da je joga neke vrste meditacija. In v tistem trenutku se posvetiš zares samo temu – zaradi dihanja si sploh bolj prisoten v svojem telesu in prav čutiš, kako se sprošča. Prav tako je odlično, ker raztezaš mišice, namesto da jih napenjaš, vendar jih kljub temu krepiš in si zato bolj prožen. Z jogo naj bi se tudi učinkoviteje izločali toksini, tako da je odlična za čiščenje telesa. Občutek po vadbi je res fantastičen. In še nekaj: človeka spodbudi, da se prehranjuje bolj zdravo, saj si preokoren, če slabo ješ. Jogijsko vadbo toplo priporočam. 

Tako joga kot kompleksnejša meditacija sta optimalni tehniki za sprostitev telesa in napredovanje v duhovnem pogledu, torej pristnejšega zavedanja sebe.

Meditacije izvajam dvakrat dnevno – zgodaj zjutraj in zvečer pred spanjem. Zjutraj velikokrat poslušam pozitivne afirmacije. Meditiram že dobri dve leti. Dvakrat sem bila v živo na tretmajih dr. Joeja Dispenze, kjer smo vse dneve meditirali, zjutraj celo po štiri ure. Bilo je fantastično. Vem, kaj razmišljate med branjem: »Nora je. Jaz ne bi zdržal oziroma zdržala.« No, tudi sama sem imela pomisleke, ampak je šlo, in spremenilo mi je življenje. 

Nikoli nisem rada tekla ali hodila, dokler nisem samo malo poskusila. Zdaj to zelo rada počnem, čeprav sem si pred leti pri teku zlomila gleženj. Zanimivo, koliko idej se med tekom lahko porodi in koliko navdiha dobim v naravi, sploh ob morju. Tam se jih rodi največ.  

Kaj odgovarjate prijateljicam ali znankam, ki vam med pogovorom navržejo, da bi se morale več gibati in da bodo zagotovo začele – naslednji ponedeljek?

Mislim, da vsak potrebuje svoj čas. V življenju sem se naučila, da je vse stvar odločitev. Ko se odločiš, takrat se stvari zgodijo. Saj veste: ko je učenec pripravljen, pride učitelj. Tudi sama sem določene stvari prelagala, dokler niso dozorele v moji glavi, potem sem jih zato tudi bolj zavestno delala. 


Vas katera športna dejavnost v tem letnem času še napolni z energijo in vam požene kri po žilah?

Nikoli nisem rada tekla ali hodila, dokler nisem samo malo poskusila. Zdaj to zelo rada počnem, čeprav sem si pred leti pri teku zlomila gleženj. No, zdaj sem bolj pozorna. Zanimivo, koliko idej se med tekom lahko porodi in koliko navdiha dobim v naravi, sploh ob morju. Tam se jih rodi največ. Zame je tek svoboda.

Gotovo prikimavate temu, da sta v dobri kondiciji tudi psiha in um, če je v takem stanju fizično telo?

Da, tako opažam pri sebi. Nedvomno sta narava in šport zdravilo za vse psihične napore in preizkušnje. Že od nekdaj je znano, da so zdravilne barve, vonji, zvoki – frekvence, simetrije, »kode« v naravi … Vse to najdemo tako blizu, celo brezplačno, a tega še vedno ne znamo dovolj ceniti. 

Desetega maja smo obeležili svetovni dan gibanja za zdravje. Menite, da res potrebujemo dan v letu, opomnik, ki nas spodbuja, da bi vendar bili bolj telesno dejavni?

Mogoče je dobro, da se vsaj začnemo spraševati o kondiciji. Sicer pa vsak zase najbolje ve, koliko telesno aktiven je. Mislim, da je dobro, če imamo na urniku vsaj enkrat tedensko vadbo, da se telo prekrvi in pridobimo občutek moči ter prožnosti. 


Poleg stalnega gibanja, v katerem človek uživa, se je treba tudi zdravo prehranjevati. Vi ste pri hrani disciplinirani, kajne?

Zelo! Mnogokrat se ljudje okoli mene znajo pošaliti, da sem preorganizirana, saj hrano, če vem, da ne bom imela časa za kosilo ali malico, nosim s sabo. Tako se zgodi, da si že za zajtrk kuham kosilo. (Nasmeh.) Ampak meni to ustreza, saj je zame počutje na prvem mestu. Redno hodim k priznani naturopatinji, ki zame izdela jedilnik glede na stanje telesa. Upam si trditi, da bi vsak moral na takšen pregled, saj si s pravo prehrano lahko bistveno izboljšamo življenje. Tudi sicer posegam po alternativni medicini, od akupunkture, reikija do homeopatije, kolikor je le mogoče. 

Obožujem Slovenijo, res smo lahko srečni, da živimo v tako lepi deželi, me pa srce veliko vodi tudi v Dalmacijo, kjer je moj drugi dom. Že od otroštva veliko časa preživim v Zadru in na Dugem otoku, tako da sem tam tudi domača. 

Dalmacija je eno od vaših zatočišč. Ali »pobegnete« tja, da se umirite, sprostite, posvetite sebi? Kdaj jo nameravate mahniti tja?

Obožujem Slovenijo, res smo lahko srečni, da živimo v tako lepi deželi, me pa srce veliko vodi tudi v Dalmacijo, kjer je moj drugi dom. Že od otroštva veliko časa preživim v Zadru in na Dugem otoku, tako da sem tam tudi domača. Odločila sem se, da začnem letos svojo Vilo Auro oddajati. To bo zame nova izkušnja, ampak se zelo veselim. Iz Dalmacije sem se ravno vrnila – z društvom Muštrin sem jadrala in imela nastope na Visu, Hvaru in Paklenih otokih. Potem sem odhitela na Dolenjsko na nastop, zdaj se za nekaj dni vračam k morju. Do naslednjega koncerta doma ... »Takle mamo,« bi rekli na našem koncu. (Smeh.)