Slovenija se odlikuje po izjemni raznolikosti pokrajin na razmeroma majhni površini. Eden izmed tipov pokrajine, ki se nahaja na njenem jugozahodnem delu, je Kras. Prepoznamo ga po značilnih površinskih in podzemeljskih oblikah, kot so uvale, vrtače, kraško polje in slikovite jame. Vse te tvorbe so nastale kot posledica delovanja vode na apnenec na tem kamnitem ozemlju. Kras sicer prepoznamo tudi po tipičnih kamnitih hiškah, teranu in kraškem pršutu.
Škocjanske jame
Škocjanske jame se nahajajo v bližini Divače. Gre za svojevrstno naravno znamenitost, ki je znana po vsem svetu in jo je ustvarila presihajoča reka Reka. V jami se nahaja največji podzemni kanjon v Evropi, ki je visok kar 146 metrov. Martelova dvorana, ki se nahaja v Škocjanskih jamah, se uvršča med največje podzemne dvorane v Evropi. Škocjanske jame se uvrščajo na Unescov seznam svetovne dediščine. Glas o njenih lepotah se je po Evropi razširil že v obdobju 19. stoletja.
Ogled jame vam bo vzel približno dve uri časa. Pot skozi njo, ki je odprta za obiskovalce, je dolga tri kilometre, pri njenem ogledu pa je treba premagati 144 metrov višinske razlike in 500 stopnic. Priporočljivo je, da imate v času ogleda na sebi topla oblačila in pohodniško obutev.
Posestvo Lipica
Lipicanci so eden izmed naših državnih simbolov, saj gre za slovensko avtohtono pasmo konj, ki hkrati velja za eno najlepših na svetu. Ta naj bi bila osnovana že leta 1580 na slovenskem Krasu v tedanji Habsburški monarhiji. Kljub temu, da so lipicanci znani po svoji beli barvi, pa marsikdo ne ve, da so v resnici večinoma sive barve. Skotijo se temni, vendar zaradi prisotnosti mutiranega gena kmalu osivijo. Po nekaj letih se tako njihova dlaka obarva v značilno belo barvo.
Najbolj pristen stik z lipicanci boste doživeli ob obisku Kobilarne Lipice, ki deluje že več kot 400 let in je največja kobilarna z lipicanci na svetu, saj jih je tukaj kar preko 300. Nahaja se dobrih pet kilometrov južno od Sežane. Malo pred prihodom na lokacijo vas bo pot peljala skozi čudovit drevored. Poleg kobilarne si lahko obiskovalci na posestvu Lipica ogledajo tudi druge zanimivosti, kot so lipiški hipodrom, jahalna šola, hlev s konji za turistično jahanje, jahalnica, muzej kočij in galerija Avgusta Černigoja. Ena največjih atrakcij je Muzej lipicanca Lipikum, ki je sodobno opremljen in predstavlja večstoletno zgodovino lipicancev.
Živi muzej Krasa
Če se želite pobližje seznaniti s kraškimi pojavi, potem morate nujno obiskati Živi muzej Krasa. Gre za območje, ki se razteza med Sežano, Lipico in nekdanjo slovensko-italijansko mejo. V okviru muzeja na prostem so urejene tematske in rekreacijske poti, pri čemer so označene točke, ki so vredne ogleda. Gre za lokacijo z eno največjih intenzitet kraških pojavov, kjer si lahko ogledate vrtače, uvale, udorne doline, škrapljišča, brezna in podzemne jame, na več kot 700 hektarih pa je poleg tega predstavljena tudi kulturna dediščina Krasa. Muzej je leta 2017 prejel naziv najboljše tematske poti v Sloveniji.
Možno ga je obiskati kadarkoli, za vodene oglede pa se lahko dogovorite s predstavniki TIC Sežana. Pot je ravninska in nezahtevna, sprehod po njej pa vam bo vzel med dvema in štirimi urami časa; odvisno od izbire poti. Od glavne poti se namreč odcepijo številne stranske. Na vsakem križišču so postavljene table, ki označujejo zanimivosti, ki si jih lahko ogledate. To so med drugim štirna, pastirske hiške, naravna forma viva, Napoleonov hrast in škrapljišče.
Botanični vrt Sežana
Botanični vrt Sežana ob vili Mirasasso sicer ne slovi po svoji velikosti, saj se razprostira na površini dveh hektarjev, se pa ponaša z zbirko 700 rastlin in 170 različnih rastlinskih vrst. Nastal je že leta 1848, ko je posestvo kupila grška trgovska družina Scaramangà iz Trsta in na njem zgradila vilo Mirasasso.
Danes je park zasajen z rastlinami s Krasa in z drugih delov sveta. V njem boste lahko med drugim občudovali stoletje in pol stare cedre, cvetoče pergole, velecvetno magnolijo in palmarij. Vrt je bil v letih 2016 in 2017 obogaten tudi z zbirko vrtnic, na ogled pa je tudi manjša zbirka hortenzij. Botanični vrt je zaščiten kot hortikulturni spomenik ter sodi med spomenike oblikovane narave, ki skrbno obravnavajo dele naravne dediščine. Ogled vrta je brezplačen, proti plačilu pa se je možno dogovoriti tudi za voden ogled.
Muzej slovenskih filmskih igralcev
V središču Divače, za knjižnico Divača in gostiščem Malovec, v prenovljeni Škrateljnovi domačiji, ki velja za najstarejšo ohranjeno kraško domačijo, se nahaja Muzej slovenskih filmskih igralcev. Lokacija je bila premišljeno izbrana. Divača je namreč rojstno mesto Ide Kravanje, ki je bila sicer bolj znana pod umetniškim imenom Ita Rina. Bila je ena redkih slovenskih igralk, ki se ji je uspelo uveljaviti tudi v tujini. Največji preboj je doživela z nastopom v filmu Erotikon iz leta 1929, ki ga je režiral Gustav Machaty, sicer pa je igrala tudi v nekaterih čeških in nemških filmih.
V prvem nadstropju Škrateljnove domačije so po letu 1997 uredili stalno razstavo, ki je posvečena življenju in delu Ite Rine, naknadno pa se je bivšemu direktorju Slovenske kinoteke Silvanu Furlanu porodila ideja, da se razstavo nadgradi v Muzej slovenskih filmskih igralcev, ki je luč sveta ugledal leta 2011.
Muzej sestavljajo trije tematski sklopi. V pritličju objekta se nahaja osrednji informacijski prostor kompleksa, v prvem nadstropju pa je - kot že omenjeno - razstava Ite Rine. V nekdanjem hlevu je na ogled razstava, ki je posvečena slovenskim filmskim igralcem. Hram s skednjem je preurejen v večnamensko dvorano, kjer se odvijajo razne delavnice, predavanja in projekcije. Osrednji muzejski prostor in večnamensko dvorano povezuje letni kino, kjer si je v poletnih mesecih možno ogledati projekcije filmov. Kot navajajo na spletni strani, bo muzej aprila odprt med sredo in nedeljo od 10. do 17. ure, od maja dalje pa med sredo in nedeljo od 9. do 18. ure.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: