1 Pivola pri Mariboru: Botanični vrt Univerze v Mariboru 

Foto: arhiv Univerze v Mariboru

Poslanstvo mariborskega botaničnega vrta v Pivoli pri Hočah in hkrati njegova najpomembnejša naloga je ohranjanje in varovanje rastlinskih vrst. Rastline v njem so najcenejša in najzanesljivejša genska banka. V vrtu uspešno gojijo 75 ogroženih rastlinskih vrst, v genski banki pa vzdržujejo zbirke sadnih rastlin: jablane, hruške, slive, češnje, maline in bezga ter izvajajo raziskave s področja genetike, žlahtnjenja in fiziologije rastlin. Hkrati vrt omogoča visokošolsko izobraževanje ter strokovno vodene šolske in obšolske dejavnosti. Najpomembnejši cilj je poglabljanje in širjenje botaničnega znanja, ki je temeljna veda za vse strokovne predmete rastlinske pridelave v kmetijstvu. Laičnim obiskovalcem botanični vrt ponuja vpogled v botaniko naravnih, okrasnih in uporabnih rastlin. Estetsko zasajene in vzdrževane zbirke obiskovalcem ponujajo sprostitev, hkrati pa tudi ideje za ureditev vrta in okolice bivališč.

Sežana: Botanični vrt ob vili Mirasasso 

Foto: Primož Hieng

Sežana je bila do osamosvojitve naše države pomembno obmejno mesto med Slovenijo in Italijo. Leži v neposredni bližini Trsta in prav ta lega je nekdaj vabila tržaške družine, da so si tu gradile letne rezidence z vrtovi. Med njimi je bila tudi grška trgovska družina Scaramangà. Leta 1848 je Giovanni Scaramangà di Hiccolo Cavaliere v severovzhodnem delu mesta kupil posest in na njej zgradil vilo Mirasasso (občudovalec kamna) kot protiutež tržaškemu gradu Miramare (občudovalec morja). V naslednjih letih je dokupoval majhne kmečke parcele in ob vili začel urejati vrt po merilih tedanjih italijanskih meščanskih vrtov. Kot lastnik ladjevja ter velik ljubitelj botanike je semkaj vnašal drevesne in druge rastlinske vrste z različnih koncev sveta, izmed katerih se mnoge bohotijo še danes. To je današnji Botanični vrt Sežana. V soncu in dežju je odprt vsakemu, ki občuduje lepote narave in izjemne kulturne zapuščine. To je vrt zarezanih sledi preteklosti, doživetij sedanjosti in obetov prihodnosti ter hkrati vrt drugačnosti.

3 Volčji Potok: Arboretum Volčji Potok 

Foto: Tomi Lombar

Arboretum Volčji Potok vsako leto ponudi pisano paleto raznobarvnega cvetja ter grmovnic in drevja. V zadnjih letih je spet bolj priljubljen; postal je pomembna izletniška in turistična točka. Zgodba svojevrstnega botaničnega vrta, največjega v Sloveniji, se je začela leta 1882, ko je ozemlje kupil ljubljanski veletrgovec Ferdinand Souvan. Leta 1885 ga je preuredil in okoli graščine zasadil park. Posestvo je po njegovi smrti podedoval sin Leon Souvan in poskrbel za nekatera preureditvena dela. Park je razširil in uredil številne nasade v njem. Leta 1937 je podrl hlev in ga preoblikovanega v gospodarsko poslopje sezidal zunaj parka v zahodnem delu posestva. Na njegovem prostoru je zgradil garažo, ki preurejena stoji še danes. Sčasoma je prerasel prvotne okvire in postal vodilna hortikulturna ustanova v Sloveniji. Obsega 80 hektarov površin, premore pa 4500 sistematskih enot – rastlin z vseh koncev sveta. V parku je tudi paviljon s stalno zbirko živalske plastike akademskega kiparja Janeza Boljke. 

4 Ljubljana: Botanični vrt 

Foto: Jure Eržen

Botanični vrt v Ljubljani na današnjem kraju deluje že vse od leta 1810. V času Ilirskih provinc (1809–1813) je bil ustanovljen kot Vrt domovinske flore. Zasnoval ga je Franc Hladnik (1773–1844), ki je bil njegov prvi ravnatelj, hkrati je bil predavatelj za naravoslovje in botaniko. Ob nastanku Ilirskih provinc je Franc Hladnik dobil dve možnosti za njegovo postavitev: prvo ob Grubarjevem prekopu ob Karlovškem mostu, kjer vrt deluje še danes, in drugo nekje na območju današnjega Tivolija. Odločil se je za že kultivirano zemljišče ob prekopu. Hladniku in njegovemu poznanstvu z avstrijskimi botaniki gre zahvala, da se je po obnovi avstrijske oblasti ohranil. Z ustanovitvijo Ljubljanske univerze (1919) je že leta 1920 prišel v njene roke, kjer deluje še danes znotraj oddelka za biologijo biotehniške fakultete. Z letom 1991 je bil zavarovan kot spomenik oblikovane narave na lokalni ravni, leta 2008 pa je dobil status spomenika državnega pomena. Velja za najstarejši botanični vrt v jugovzhodnem delu Evrope. 

5 Zgornja Gorica pri Pragerskem: Botanični vrt Tal 2000 

Foto: Primož Hieng

Tal 2000 je prvi in edini zasebni botanični vrt v Sloveniji, južno od Maribora, med Račami in Pragerskim v naselju Zgornja Gorica. V njem je na ogled največja zbirka rastočih (samoniklih) vodnih in obvodnih rastlin v Sloveniji. Na ogled so še zbirka strupenih rastlin, zbirka zdravilnih rastlin in druge zanimivosti. V vrtu je še veliko zanimive flore in favne. Med rastlinami so označene še drevesne vrste, ki so rasle tukaj, preden je bil gozd spremenjen v botanični vrt. Mlake in vlažna rastišča so hitro naselile tudi različne živalske vrste. Zeleni žabi, sekulji, zeleni regi, rosnici, plavčku in urhu delata družbo dve repati dvoživki, nižinski in veliki pupek. V sončnem vremenu preletavajo mlake pisani kačji pastirji, ki jih na tem območju živi okoli 50 vrst. Vrt občasno obiščejo nekatere vodne ptice, medtem ko se glasno žvrgolenje iz okoliškega gozda sliši vse leto. Na svoj račun bodo prišli ljubitelji mineralov in kamnin, saj imajo manjšo zbirko.