To morate narediti s kostanjem, ko ga naberete, da mu izboljšate okus

Jesenska ponudba narave je v Sloveniji darežljiva s kostanjem. Domači, ki zori oktobra in novembra, s plodovi v bodičastem ovoju, je bil nekdaj pomemben v prehrani ljudi jeseni pa tudi pozimi.

Zdravilne učinkovine

Kostanj ima sicer visoko energijsko vrednost, a dobre prehranske sestavine. Glavna sestavina plodov so ogljikovi hidrati, predvsem škrob. Tega je kar približno 45 odstotkov sveže mase, zato ga uvrščamo med škrobna živila. Poleg tega je v njem od dva do šest odstotkov beljakovin in samo okoli dva odstotka maščob. Bogat je z vitamini skupine B, od rudnin vsebuje veliko kalija, kar je dobra novica za tiste ljudi, ki uživajo odvajala. Nezanemarljiva sta tudi magnezij in vitamin C, saj to v nekaterih primerih deluje protivnetno. Kalij vzdržuje srčno funkcijo in mišice, škrob pa zagotavlja energijo. Zaradi vsebnosti tanina ali čreslovine kostanj blaži drisko, obenem pa vsebuje veliko prehranskih vlaknin. 

Ljudske modrosti

V ljudskem zdravilstvu se posušeno listje, ki ga poparimo ali prevremo, uporablja za zdravljenje želodčnih težav in blažitev vnetega grla. Če iz njega pripravimo obkladek, pomaga blažiti simptome bronhitisa in umirja napade oslovskega kašlja. Kostanj je primer za bolnike z okvarami ledvic in srčno-žilnega sistema, ker vsebuje veliko kalija in malo natrija. Različni pripravki iz surovih plodov so blagodejni pri težavah s krčnimi žilami. Neokrnjen naravni izdelek je tudi kostanjev med. Je pomemben vir energije, ki zelo hitro pride do mišic in organov. Poleg vitaminov in mineralov vsebuje hormon acetilholin, ki krepi srčno mišico, ter encim inhibin (z njim čebele konzervirajo med), ki deluje antibakterijsko – pri prehladih ali na ranah. 

Pustite ga odležati  

Iz kostanja so nekdaj pripravljali številne jedi, mnoge so žal šle v pozabo, a vendar se počasi vrača na naše krožnike. Zaradi veliko škroba je iz njega mogoče izdelati moko, ki se uporablja samostojno ali se jo zameša z moko iz drugih žitaric. Je lahko prebavljiva in prijetnega okusa, primerna je za pripravo peciva in kruha. Za kulinarično poslastico veljajo torte, pripravljene z dodatkom kostanjevega pireja. Skuhamo lahko dober džem, za posebno poslastico pa velja kandiran. 

Kostanj je odličen kot pire, mogoče ga je kupiti že pripravljenega, svežega ali zamrznjenega. Slajši je, če ga, potem ko ga naberemo v gozdu, pustimo nekaj časa odležati. Lahko ga tudi zamrznemo. 

Kuhan je laže prebavljiv kot pečen 

Seveda največkrat uživamo pečenega ali kuhanega, brez posebnih dodatkov. Saj se ve, kajne, da je v plodove treba pred pečenjem zarezati. Pečemo na zmernem ognju, preden se ga lotimo, ga za kratek čas zavijemo v vlažno krpo, kar nam olajša lupljenje. S količino zaužitega kostanja – tako kot z drugimi živili, ki vsebujejo veliko ogljikovih hidratov – ne gre pretiravati, za en obrok ima oseba dovolj od 200 do 250 gramov. Če želimo kuhanega, plodove stresemo v hladno vodo. Dodamo ščepec soli in ga kuhamo debelo uro. V vednost: tak je laže prebavljiv kot pečen. Ljudje, ki tarnajo, da jih napenja, naj pri lupljenju natančno odstranijo tudi notranjo kožico.