Zelje je ena najstarejših vrtnin na svetu. Ljudje so ga že od nekdaj čislali predvsem zaradi vitaminov in drugih pozitivnih učinkov. Zdravilne lastnosti so cenili že stari Grki in Rimljani, še danes pa slovi kot odlična hrana za izgubo odvečnih kilogramov in razstrupljanje telesa. Vsebuje malo kalorij, a veliko vode in prehranske vlaknine, zato nam daje občutek sitosti. V njem so življenjsko pomembne aminokisline, ki jih moramo vsak dan vključevati v prehrano, saj jih naše telo ne proizvaja samo. Vitamina C je skoraj toliko kot v limoni pa tudi veliko kalcija in kalija, železo, žveplo in magnezij. 

Sok iztisnjen iz svežega zelja je bogat z vitaminom C in kalcijem, kalijem, železom, žveplom in magnezijem. Foto: Katrinshine/Shutterstock

Sveže zelje se običajno uporablja za solate, nekateri pa iz listov iztiskajo sok. Pomembno je poudariti, da tega ne smemo zamrzovati ali puščati za naslednji dan, vedno mora biti svež, pravkar stisnjen. Ne smemo ga niti pogrevati, saj izgubi najučinkovitejše zdravilne snovi. Pomešan s sokom iz korenčka in repe je odlično sredstvo za vse, ki trpijo zaradi pomanjkanja kalcija. 


Zdravilne učinkovine

Svežemu belemu zelju pripisujejo vrsto zdravilnih učinkov. Ljudje iz izkušenj povedo, da preprečuje nastanek črevesnega raka, raka prostate, lajša želodčne razjede, blagodejno deluje na ščitnico, izboljšuje možganske sposobnosti in koncentracijo, pomirja in zmanjšuje stres, pospešuje celično rast, nastajanje krvi in celično dihanje, krepi imunski sistem, pozitivno deluje na spolnost, pomaga pri nespečnosti, pospešuje celo nastajanje barvil v laseh, pospešuje presnovo ogljikovih hidratov, krepi mišice, še zlasti srčno, zmanjšuje raven holesterola v krvi, pozitivno učinkuje pri prehladnih in gripoznih obolenjih ter vnetju dlesni in ustne sluznice, lajša motnje črevesne flore, pomaga pri tegobah s protinom in osteoporozo ter pri boleznih, ki jih povzroči pomanjkanje joda. Zelje tudi pospešuje presnavljanje estrogena pri ženskah, kar jih varuje pred vrstami t. i. hormonskega raka, kot sta rak dojke in jajčnikov. 

Največ aktivnih zdravilnih učinkovin boste ohranili, če boste zelje jedli kar surovo. Če ga toplotno obdelujete, poskrbite, da je jed pripravljena čim hitreje. Poparki iz svežih listov vam bodo pomagali hitro izločati nakopičeno sluz iz dihal in prebavil. Popijte po četrt kozarca od tri- do štirikrat na dan pred jedjo. V zeljnih listih so namreč fitoncidi, snovi, ki blažijo vnetne procese. Obstaja še preprostejša metoda zdravljenja, ki je po izkušnjah naših babic zelo učinkovita: zeljnati list položimo na boleči del ali ga privijemo obenj. 

Katera vrsta je boljša?

Poznamo več vrst zelja, pri nas pa uporabljamo predvsem belo, precej manj rdeče, medtem ko se kitajsko šele počasi prebija v naše kuhinje. V prehranskem pomenu se bistveno ne razlikujejo, le da ljudje rdeče redkeje kisajo za zimo, kitajskega pa sploh ne. Različne vrste in oblike so sicer na krožniku vse leto, poleti sveže oziroma sladko, pozimi pa kislo. 

Belo, rdeče ali kitajsko zelje, nekateri pa podobno pripravljajo tudi ohrovt, ki prav tako spada med kapusnice. Foto: Shulevskyy Volodymyr/Shutterstock

Ne kupujte narezanega 

Če boste zelje kupovali v trgovini, ne glede na sorto vedno izbirajte glave s čvrstimi in hrustljavimi zunanjimi listi brez temnejših peg, prask in razpok. Prerezanega na polovico ali že vnaprej narezanega raje ne kupujte, ker zaradi zraka in svetlobe zelo hitro izgublja vitamin C. Na hladnem in suhem so zdrave zeljne glave obstojne zelo dolgo. Za še daljše shranjevanje v kleti jih zavijte v časopisni papir ali obložite s slamo in zložite v lesene zabojčke. Navadno je za uporabo dovolj že pol zeljne glave. Drugo polovico lahko shranite v hladilniku v dobro zaprti posodi za teden dni ali celo več. 


Kislo drugače zdravilno od svežega 

Kislo zelje deluje na naš organizem malo drugače, vendar še vedno ohranja glavne prehranske in zdravilne značilnosti. Za razkuževanje prebavil, uravnavanje prebave in razstrupljanje telesa je še boljše od presnega oziroma sladkega. Koristni posledici sta tudi lepša koža in bolj zdrava kri. V pravilno kisanem zelju se namreč razvijejo mikroorganizmi, ki zavirajo procese gnitja v črevesju in pospešujejo izločanje strupenih snovi. Če je le mogoče, te vrste zelja ne izpirajte, saj boste z vodo odplaknili tudi veliko hranilnih snovi. Raje je dodajte malo kasneje v jed, da razredčite kislino, če vas njen okus moti. 

Nikar ne zavrzite zelnice, ki nastane pri kisanju zelja, je izredno zdravilna. Foto: Floki/Shutterstock

Kulinarika 

Poleg zdravilnih učinkov ima zelje tudi kulinarično vrednost, iz njega pripravljamo sarme, solate, slovensko tradicionalno joto, je pa tudi dobrodošel dodatek veliko drugim jedem. Je poceni, obstojno in lahko dostopno, zato si ga le privoščite, sploh v hladnejšem delu leta. Sveže zelje je prijeten hrustajoč dodatek glavni jedi, kislo pa z ocvirki postane nepogrešljivo pri pečenici. Kombinacija zelja in golaža nam na mizo pričara okusen segedin golaž, poleg katerega potrebujemo le še kruh. 


Zdravilna moč zelnice 

Zelnice, ki nastane pri kisanju, nikar ne zavrzite, ker učinkovito spodbuja izločanje žolča in delovanje trebušne slinavke, zato ljudski zdravilci za lajšanje težav s slabo prebavo priporočajo redno pitje kozarca sveže zelnice vsako jutro na tešče. Tako se lahko lotite tudi posebne diete. Pred vsakim obrokom si privoščite nekaj grižljajev presnega kislega zelja. Tudi s tem boste spodbudili prebavo in hkrati potešili lakoto. Ob obroku boste zanesljivo pojedli manj. Kuhajte dietno hrano s kislim zeljem. Vsakih nekaj dni naj bo na mizi obrok kislega zelja, pripravljenega drugače. Če vas med obroki pogosto muči lakota, si dovolite prigrizek s kislim zeljem, sadjem ali jogurtom.