18.8.2019
Najjužnejša švedska pokrajina Skane se postavlja s številnimi peščenimi obrežji, ki so v poletnih mesecih kljub razmeroma hladnemu morju (okoli 20 stopinj Celzija) kar precej obljudena. A na voljo jih je toliko, da ni težko najti osamljenih kotičkov in uživati v popolnem odklopu.
Do prvega srečanja z morsko obalo nam je pomagala navigacijska naprava. Z ne posebno prometne glavne ceste nas je vodila skozi mogočen gozd in čez širne travnike, ki so jih tu in tam poživljale kmetije. Še sreča, saj smo na eni izmed njih dobili potrditev, da kljub odročnemu videzu in makadamskemu cestišču napredujemo v pravo smer. Cesta se je končala s peščenim parkiriščem, nedaleč stran pa nas je navdušila še ena hiša iz davno minulih časov. Opasana z lesenimi tramovi in krita s slamo je bila videti kot iz pravljice. V njej bi lahko skupaj s palčki živela Sneguljčica ali pa kateri izmed številnih knjižnih junakov najbolj znane švedske pisateljice Astrid Lindgren! »Morda boste ponoči slišali ali celo videli kakšnega škrata,« se je ob razburkani domišljiji nasmejala Erica, upravnica mladinskega hotela Havang. Zanj skupaj z možem Perom skrbita šele od lani, a se jima je že tako prikupil, da bosta gotovo ostala dlje. Učitelja po poklicu sta se naveličala hitrega tempa življenja v mestu in prevzela vodenje hostla na odmaknjenem podeželju. Čeprav je oddaljen dobro uro hoje od najbližje avtobusne postaje, jima še zdaleč ni dolgčas. Obiskovalcev je veliko in sobe so zasedene večino poletja. Različno velike sobe so primerne za skupine in družine ali posameznike, v njih pa so dobrodošli celo štirinožni spremljevalci. Tako je v hostlu pogosto zbrana pisana družba. Središče družabnega dogajanja je veliko, s kamni tlakovano notranje dvorišče, zasedeno z mizami in senčniki. Tu smo si z veseljem privoščili nekaj dobrot iz Ericine ponudbe. Za mizami so dobrodošli tudi gostje, ki hrano prinesejo s seboj. Njim je na razpolago dobro opremljena kuhinja. V dežju pa lahko gostje izkoristijo tudi skupno sobo, v kateri je poleg televizorja na voljo pestra izbira knjig in družabnih iger.
Hostel leži ob poteh, ki prepredajo redko naseljeno pokrajino. Med gosti prevladujejo ljubitelji narave in aktivnega oddiha. Do več kilometrov dolge peščene obale je le kratek sprehod skozi gozd. Ponekod je obala lahko dostopna, tudi s pomočjo lesenega podesta. Na nekaterih delih se je bilo treba do morja prebiti čez peščeno strmino, ker pa ni bilo težko. Nad travnatim robom nas je presenetila gruča velikih kamnov, katerih razporeditev očitno ni bila naravnega nastanka. Erica je vedela povedati, da gre za starodavno svetišče, ki menda izvira iz kamene dobe. Začuda ni ograjeno in tako smo ob domnevnem žrtvenem kamnu ali morda oltarju pričakali srebrnkasto svetlobo skoraj polne lune. Skupaj z udrihanjem valov je poskrbela za še enega izmed magičnih skandinavskih večerov.
Hostel je na robu majhnega zaselka in po morebitnih nakupih ali v iskanje restavracij se je treba podati do pet kilometrov oddaljenega mesteca Kivik. Privlačno je predvsem zaradi majhnega tradicionalnega središča, v katerem prevladujejo lesene rjavo obarvane hiše. Na robu stoji ena izmed samopostrežnih trgovin na švedskem razširjene trgovske verige ICA. Bolj mikavne so butične trgovine ob pristanišču. V njih poleg domiselnih spominkov in volnenih izdelkov prodajajo tudi sadje in zelenjavo lokalnih pridelovalcev ter izdelke iz priljubljenega repičnega olja, ki so namenjeni za nego telesa. Najbolj priljubljena restavracija je Buhres, ne samo zaradi lege tik ob morju in velike senčne terase. Hrana, v kateri prevladujejo morske specialitete, je odlična – za vedno so ostale v spominu pogače z raki.
Pristaniški Ystad me je privabil zaradi kriminalnih zgodb uspešnega švedskega pisatelja Henninga Mankella (1948–2015). Mesto je namreč dom osamljenega, melanholičnega in nespečnega knjižnega junaka, policijskega inšpektorja Kurta Wallanderja. Mankell je napisal več knjig o inšpektorjevih prigodah in nekatere so prevedene tudi v slovenščino (Skrivnost ognja, Bela levinja). Po knjižnih uspešnicah je bilo posnetih več televizijskih serij, med katerimi so nekatere zaradi avtentičnosti posneli v Ystadu. To je začelo privabljati več turistov. Toda mesto z okoli 17.000 prebivalci je v resnici mnogo mirnejše kot v detektivskih zgodbah. Na ulicah običajno ne boste slišali policijskih siren, varne so tako podnevi kot ponoči. Knjižni sloves vendarle lahko doživite med vodenim ogledom, na katerem vas vodniki popeljejo po sledeh inšpektorjevih zgodb. Pravzaprav se lahko na podobno raziskovanje odpravite tudi samostojno, saj so na turističnem uradu izdali priročno brošuro. Prehodili smo le manjši del poti, zato pa smo si v enem izmed številnih gostinskih lokalov na glavnem trgu Stortorget privoščili pico in hamburger, tako kot fikcijski inšpektor, ki je ljubitelj hitre prehrane. Z zgodbami so se poenačili celo lokalni policisti, saj so svojo menzo poimenovali Cafe Wallander. Ta del Švedske je znan še po eni uspešni kriminalni seriji, Most (švedsko Bron). Snemali so jo predvsem v mestu Malmo in danski prestolnici København, ležeči na drugi morske ožine. Mesti od leta 2000 povezuje več kot osem kilometrov dolg most, ki je postal zaščitni znak serije.
V okolici Ystada vabi nekaj plaž. Najti jih je mogoče tudi v z gozdovi porasli notranjosti. Tam je raztresenih na stotine jezer in ob enem smo se navduševali nad idilično zlato rjavo obarvano plažo, polno najudobnejšega peska. Za njeno urejenost so skrbeli lastniki avtokampa Luhrsjöbadens Camping. »Dobro, da ste rezervirali hišico,« nas je prijazno sprejel upravitelj Lasse Akesson. »Kadar se obeta sončno vreme, so vedno zasedene.« Lesene hišice kot udobnejšo alternativo šotorjenju ponujajo v dosti švedskih kampih. Običajno so preproste, opremljene le s pogradi in včasih še prenosnim kuhalnikom in majhnim hladilnikom. A prihranjeno je postavljanje šotora, poleg tega ste na varnem, če dežuje. Lasse je doma iz bližnjega kraja Hastveda, toda že več desetletij živi v ZDA. Tja je odšel kot nadarjen teniški igralec, a bolj kot tekmovanjem se je posvetil trenerskemu delu in danes vodi teniške kampe. V poletnih mesecih pa se vrača v domači kraj, kjer se za nekaj mesecev prelevi v prizadevnega upravnika avtokampa. Njegovo delo se kaže v zgledni urejenosti, pa naj gre za brezhibno čisto plažo, urejene sanitarije ali gostinsko ponudbo. Poleg tega je Lasse odličen poznavalec okoliških krajev in tako nam je mimogrede nanizal nekaj predlogov za enodnevne izlete. Poleg obiska sosednjih jezer in živalskega rezervata z losi nam je najbolj ostala v spominu vožnja po opuščeni železnici pri kraju Bjornstorp. Po njej se je mogoče voziti s posebnimi podobno kot kolo gnanimi vozički.
• Do Švedske nas loči okoli 1500 kilometrov vožnje, za kar si je dobro rezervirati vsaj dva dni. Cenovno je ugodneje leteti s katerim izmed nizkocenovnih letalskih prevoznikov iz Trevisa (od 150 evrov) ali z redno linijo z Brnika (od 250 evrov). Toda za raziskovanje švedskih prostranstev je priporočljiv najem avtomobila (od 45 evrov dnevno).
• Cene v trgovinah z izjemo alkoholnih pijač so podobne kot pri nas. Hrana v restavracijah je vsaj 30 odstotkov dražja, prenočevanje v avtokampih in hostlih pa je cenovno primerljivo s Slovenijo.
• Spletni naslovi:
pravljični hostel
vožnja po tirih z vozičkom
privlačen avtokamp
S potrditvijo piškotkov nam omogočate uporabo analitičnih orodij, s katerimi izvemo, kaj radi berete in česa ne. Želimo ustvarjati kakovostne vsebine, ki jih boste z veseljem prebirali, zato vas prosimo, da potrdite piškotke na spletnih mestih Dela d.o.o.