Napad je najboljša obramba, je stara metoda vzbujanja strahu

Odgovarja:

Zahvaljujem se vam za zanimiv opis primera, ki dobro odseva duha časa, v katerem živimo in v katerem so nestrpnost, neprilagojenost, čustvena nezrelost in primitivizem običajni spremljevalci našega vsakdana. Pravzaprav je tragikomično, kako lahko povsem običajna razumska pripomba glede (očitne) kršitve pravil parkiranja oziroma pravil medsosedskega sožitja pri nekaterih sprožijo neuravnotežene (čustvene in maščevalne) odzive, ki nimajo nobene zveze s predmetom pripombe.

Domnevam, da vas najbolj skrbi zaradi sosedove »grožnje« s šikaniranjem in prijavo policiji, zato vas bom kar takoj pomiril. Niti najmanj se ne obremenjujte s tem in grožnjo povsem ignorirajte. Sosedov odziv lahko mirno označim kot odziv človeka, ki se je na utemeljen očitek namesto z opravičilom oziroma vsaj argumentom odzval z napadom v slogu »napad je najboljša obramba«. Gre za star trik, s katerim vas je želel prestrašiti in doseči, da bi mirno še naprej tako ravnal. Morda je bil navajen tako delovati v okolju, v katerem je živel prej. Če bi se ga ustrašili, bi zmagal on. Če ga boste ignorirali, boste zmagali vi.

Naj vam pojasnim še to, da se beseda šikaniranje v pravnem smislu pojavlja le v kazenskem pravu, in sicer 197. člen kazenskega zakonika govori o šikaniranju na delovnem mestu. Ta določa, da kdor na delovnem mestu ali v zvezi z delom s spolnim nadlegovanjem, psihičnim nasiljem, trpinčenjem ali neenakopravnim obravnavanjem povzroči drugemu zaposlenemu ponižanje ali prestrašenost, se kaznuje z zaporom do dveh let.

Ker vi seveda niste storili nič, kar je opisano v tej definiciji kaznivega dejanja, je očitek šikaniranja v tem smislu povsem brezpredmeten.

Morda je imel sosed z besedo šikaniranje v mislih nadlegovanje, denimo v smislu nedostojnega vedenja, kot ga določa 2. člen zakona o varstvu javnega reda in miru, pri čemer pa vsemu trudu navkljub težko ugotovim, s katerim dejanjem naj bi soseda nadlegovala tako, da bi izpolnila zakonske znake prekrška po 7. odstavku taistega zakona. Soseda ste zgolj opozorili, da od njega pričakujete, da ravna zakonito. To pa ne pomeni nadlegovanja.

Toliko za vaše »defenzivne« potrebe.

Če pa se boste morda odločili ukrepati bolj ofenzivno, aktivno, je dobro vedeti, da imate zoper sosede na voljo kar nekaj pravnih ukrepov, s katerim lahko dosežete vzpostavitev zakonitega in pravičnega stanja v vaši stanovanjski stavbi. Naj omenim le možnost izključitvene tožbe, ki jo ponuja 123. člen stvarnopravnega zakonika. Ta namreč določa, da v primeru, če etažni lastnik ali drug uporabnik posameznega dela v etažni lastnini grobo krši temeljna pravila sosedskega sožitja ali svoje dolžnosti po pogodbi o medsebojnih razmerjih, tako, da je skupnost z njim nevzdržna, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se kršilca opomni.

Če tak kršilec kljub opominu še naprej ravna enako, lahko etažni lastniki, ki imajo več kot polovico solastniških deležev na skupnih delih, sprejmejo sklep, da se vloži tožba za njegovo izključitev in prodajo njegovega posameznega dela. Sodba o izključitvi se izvrši s prodajo posameznega dela v etažni lastnini po pravilih, ki urejajo izvršbo na nepremičnine.

Stanovanjski zakon pa določa tudi to, da se v večstanovanjski stavbi, kjer je sprejet hišni red, groba kršitev takega hišnega reda šteje za razlog, zaradi katerega je mogoče vložiti omenjeno izključitveno tožbo.

Če se bo izkazalo, da vaši novi sosedje grobo kršijo temeljna pravila sosedskega sožitja, tako da je življenjska skupnost z njimi nevzdržna, kot tudi če grobo kršijo sprejet hišni red, imate pravno osnovo, da po omenjenem postopku dosežete tudi njihovo izselitev.

Kar pogumno torej.