»Imam taščo v enem najdražjih domov v Spodnji Savinjski dolini. Po enem letu korone so me spustili k njej v sobo, ker je "odvajala". Odkar imamo korono, je nehala hoditi. Priklenjena je na posteljo, kjer ji verjetno servirajo tudi vse obroke. Je v plenicah. Ko sem stopila v sobico, mi je postalo jasno, kako kruto se služi na račun ostarelih. Majhna soba, ki je bila verjetno mišljena le za eno osebo. Dve postelji, nočna omarica, omara za oblačila, miza in dva stola. Stene pri sobivajoči gospe do stropa poškropljene, ostanki hrane, madeži vsepovsod. Pri moji tašči stena pomazana z blatom, roke je imela tudi namazane, ni me takoj prepoznala. 


Donat, ki sem ji ga dostavila teden prej, šest plastenk po liter, načeta je bila le ena. Stala je na tleh, nedosegljiva za gospo. Njena soseda se hrani po sondi in ker gre kaj postrani, kot mi je negovalka na moje vprašanje pojasnila, je stena popackana in strop tudi. S kakšno silo se ljudem tlači umetna ali pasirana hrana v želodec, se ni treba vprašati. Kam smo prišli?« se je glasila izpoved Irene Zimmermann, ki jo lahko v celoti preberete tukaj. 

Zapis, ki smo ga objavili, je vznemiril številne bralke in bralce, ki so na naši Facebook strani delili in potrdili svoje boleče izkušnje s slabo oskrbo svojcev v nekaterih domovih starejših po Sloveniji (preberete jih lahko na spodnjem linku). A zgodba tu še ni bila končana, saj se nam je gospa Irena pred kratkim znova oglasila, tokrat s sporočilom, da je njen zapis dosegel tudi dom starejših, v katerem prebiva njena tašča, kjer jim niti malo ni bilo po godu, da je nekdo na glas spregovoril o tem, kaj se dogaja za zidovi domova. Še več, pozvali so jo celo k izselitvi tašče. Bila je šokirana. 


»Čeprav (v mojem zapisu, ki ste ga objavili) nisem navedla nobenega imena neke določene ustanove, sem dobila pismo iz doma, kjer je moja tašča. Pozivajo me, da zaradi "mojega nezadovoljstva" taščo odjavim iz njihove oskrbe. Priložen je bil seznam domov, mislim, da skoraj celotne Slovenije. A kaj bi bilo v drugih domovih drugače? Dokler se sistem ne bo spremenil, zaposleni ne bodo bolje plačani, da bo zaposlenih dovolj, predvsem za oskrbo stanovalcev, ki so slabše ali sploh nepokretni. Svojci si ne upajo na nič opozoriti, saj se jim lahko zgodi kot zdaj meni. Zaposleni se trudijo z še vsaj delno mobilnimi stanovalci. Kje pa ostanejo tisti, ki so v času korone obležali? Ali naj svoji tašči pri njeni visoki starosti prisodim še selitev v drug dom? To bi bilo zanjo nedopustno. Pa koga to zanima. Kot vidite, se posledice nezadovoljstva svojcev hitro maščujejo.«