Ko sta Robert Korošec in Nina Rakovec postala starša, sta si rekla, da bi bilo fino, če bi ob dveh otrocih vsak imel še svojega psa, napol v šali pripoveduje igralec, ki ga gledamo v nadaljevanki Najini mostovi. Osemletnemu Kasperju pasme coton de tulear se je pridružil enoletni romanski vodni pes Balu in stvari so pravično porazdeljene. Dom njihove družine je tako poln in dolgčasa pravzaprav ne poznajo.
Pri odločitvi za kosmata prijatelja je bilo odločilno tudi to, da ne puščata dlak. Komu se to zdi malce nerazumljivo, v resnici pa pogosto pomeni veliko praktičnost in olajšavo pri pospravljanju. Kosmat za ušesi je vsak lajajoči štirinožec, »lase« pa imajo različne. Pri nekaterih pasmah namreč dlake kljub odpadanju ostanejo na telesu in jih je treba odstranjevati s krtačenjem. Če bi se malce pošalili, bi lahko takšnim rekli kosmatinci brez dlak.
Otroka ju obožujeta
Kot pri otrocih je tudi pri hišnih ljubljencih treba imeti red. In če so v družini oboji, bržkone dvakratnega. »Kasper je bil z Nino v pasji šoli, tako da je imela že nekaj izkušenj, pa tudi prebrala sva knjige o vzgoji psov. Obe pasmi sta zelo učljivi in s tem nismo imeli težav. Vztrajnost in priboljški prinesejo rezultate,« pravi Robert. Kako pa sta se prilagajala sobivanju z otroki? »Nič posebnega, psa sta zmeraj z nami in otroka ju obožujeta ter se vse dneve stiskata z njima,« pove.
Čeprav sta se z Nino oborožila s kar največ znanja in veliko raziskovala, sta nekatere stvari morala izkusiti sama. »Pred odločitvijo za hišnega ljubljenčka se je treba o vsem pozanimati ter na to pripraviti. So živa bitja kot mi in zahtevajo pozornost, moramo se ukvarjati z njimi, postanejo del družine. Podobno kot otroci, ne moremo si premisliti, ko so enkrat z nami. Midva sva tudi pred nakupom Baluja pripravljala Lejlo na prihod novega člana ter ji opisovala vse odgovornosti, ki s tem prihajajo. Predvsem pa si je treba pogledati značilnosti pasem, da vidimo, kaj ustreza našemu načinu življenja. Živali so nekaj najlepšega med odraščanjem,« strne, kaj bi svetoval družinam z otroki.
Naloge tudi za najmlajše
Robert meni, da se lahko otroci ob psu naučijo zlasti odgovornosti do živega bitja in hkrati dobijo prvega prijatelja. Nekatere stvari sčasoma postanejo del njihovih nalog. »Zdaj ko je takšno vreme, jima zmeraj Lejla obriše tačke, ko pridemo s sprehoda. Drugače pa sta z Oliverjem še premajhna, da bi prevzemala več odgovornosti. Je pa Lejla sodelovala pri treningu Baluja, kar se pozna, ker jo zelo uboga.« Psa gresta skoraj povsod z njimi. Obvezne so tudi skupne počitnice. Njihov dopust je robinzonski in v to svobodo še najbolj spadata. V redkih primerih, ko ne moreta zraven, sta pri Ninini sestri ali njeni mami. »Na nobenem področju nimamo težav z njima. Včasih bi ju lahko spregledal, ker sta tako mirna in dobro naučena. Z otrokoma sta izjemna, nežna in zaščitniška,« strnjeno opiše njihovo sobivanje.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: