Ključne besede:

Vprašajte strokovnjaka

Po šestih letih sem dojela, da sem mu le nadomestek za pokojno partnerico

Lepo pozdravljeni,

že šest let sem v razmerju s sicer čudovitim človekom, ki pa ne zmore preboleti svoje prejšnje zveze, saj mu je za duševno boleznijo umrla partnerka. Klical me je po njenem imenu, mi po cele ure razlagal njuno agonijo, njene travme, njuno ljubezen, svoje travme zaradi nje, skratka, bila sem kot psihiater za njegove tegobe. O meni ni hotel vedeti nikoli ničesar, pa imam za sabo zelo težko zgodbo. Jaz ga ne zanimam. Rad je v moji družbi in imava iste hobije, a tudi sicer se oblači, kot je hotela ona, gledava njene slike, doma hrani njena darila in spominke.

Vsa ta leta sem poskušala sočustvovati in razumeti, hkrati pa me je bolelo. Skrival je najino razmerje in tudi sicer dejal, da, če ni živel z njo, tudi z mano ne misli. Povedal je, da si me zamišlja kot družbo za izlete in vikendaške obiske. Pripravljen je plačati izlet za dva z agencijo, na njem pa ves čas govori v ednini, kot bi bila jaz naključna spremljevalka.

Ko sem imela vsega dovolj, je privolil v obisk pri terapevtu, a me še naprej vozi na sprehode pred psihiatrično bolnico, kjer je bila ona. Ali gledati gostilno, kjer sta obedovala. Naj povem, da je pokojna že 15 let. Ker zdaj ve, da to ni zaželeno, je začel lagati, sicer pa imam občutek, da mimo tega enostavno ne zmore. Tudi če sva namenjena čisto na drugi konec mesta, me pelje do psihiatrije, da vidi bolnico. Nenehno me vozi na kraje, kjer je bil z njo.

Ta njuna zgodba me je težko prizadela, saj sem dojela, da sem le nadomestek za mrtvo osebo. Sicer pravi, da me ima rad, a samo obljublja, počne pa isto. Naj zdaj ukazujem in tekmujem z njo za vsako majico, ki je po njenem okusu, za vsak izlet na njune kraje, naj se sploh še borim za to, da bi enkrat tudi sama končno dobila mesto, ki mi gre? Sem osebnost zase in ne živo truplo.

Meni se zdi vse skupaj enostavno patološko. On živi pri 49 še vedno pri starših in prijateljuje z njeno družino. Peljal me je k njim, na njen grob in na kraje, kamor sta hodila. Če mu rečem, da tega ne želim, preprosto uveljavi svojo ali pa znori, da pretiravam. Če ga kaj vprašam o njej zdaj, pravi, da me ne briga.

Ne vem več, kaj naj storim. Naj vztrajam pri terapiji ali naj se raje umaknem, da se mi ne zmeša od vsega? Ne želi živeti z mano, če pa že, naj jaz živim v hiši njegovih staršev in ob njeni družini, grobu, sorodnikih ... Jaz tega ne zmorem, česar noče videti.

- Bralka

V tem odnosu za vas ni prihodnosti

Odgovarja:

Samo Babuder
Psihoanalitični psihoterapevt, za brezplačen nasvet nam pišite na info@onaplus.si
23.08.2021

Izguba pomembne osebe je hud udarec usode, ki začasno ohromi vitalne duševne procese, namesto njih pa prikliče žalost, otopelost in izgubo smisla. Toda življenje že poskrbi, da oseba, ki je izgubo doživela, izgubo tudi odžaluje in zbere moči za nov začetek. Takšna je usoda izgub v večini primerov. V majhnem številu primerov pa posamezniki izgube ne zmorejo preboleti. Zanje se čas ustavi in pretežni del njihovega čustvovanja obtiči v preteklosti.

Kot kaže, se je to primerilo tudi moškemu, s katerim ste že šest let v razmerju. Na eni strani ta oseba vzbuja občutke sočutja, na drugi pa manj prijetne občutke, saj ga vidimo kot nekoga, ki vas izrablja za svoje sebične namene. Njegova čustva so fiksirana pri umrli partnerki, vas pa ima le za nekakšen nadomestek, s katerim se kratkočasi.

Pred nami ste razgrnili podobo čustveno nezrele osebe, ki je nesposobna empatije in samorefleksije. Vaše čustvovanje je zanj nepomembno. Ne zna stopiti v vaše čevlje in se vprašati, kako doživljate njegove slavospeve nekdanji partnerki in ali ob tem morda ne občutite čustvene bolečine? Ali s tem, ko obiskujeta kraje, kjer je bil s svojo partnerko, ne žali vaših čustev, ko se spominja nje, namesto da bi pozornost namenjal vam? Pri tem, da je bivša partnerka pokojna že 15 let!

Kaj neki se dogaja v psihi tega človeka? Verjetno se nezavedno boji odžalovati izgubo in narediti korak naprej, ker bi bilo to zanj preveč ogrožajoče. Lažje mu je živeti v iluziji navidezne prisotnosti nekdanje partnerke, kot pa se soočiti z negotovostjo, ki bi mu jo prinesel nov začetek. Seveda gre tu za patologijo, saj običajno osebe, potem ko odžalujejo izgubo, pogumno usmerijo pogled v prihodnost in se soočijo z negotovostjo prihajajočih izzivov ter vznemirljivostjo in lepoto novih priložnosti.

Privolil je v obisk pri terapevtu, kar je bilo pogumno dejanje, vendar s figo v žepu. Takrat je najbrž zaslišal, da trpite ob njegovih dejanjih, spremenilo pa se ni dosti. Raje je začel lagati in vas še naprej čustveno zlorablja.

Mislim, da v tem odnosu za vas ni prihodnosti. Ta človek je ostal čustveno fiksiran v preteklosti - v spominih, ki mu nudijo občutek varnosti - in verjetno še dolgo ne bo uspel, če sploh kdaj, dojeti nesmiselnosti svojega početja. Ko ga boste zapustili, bo najbrž kmalu, s svojim šarmom, pritegnil novo žrtev in nadaljeval s čustvenim zlorabljanjem, ne da bi se zavedal ali si priznal krivičnosti svojih dejanj.

Preberite tudi

Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku:

Ne spreglejte

Priporočamo

Neustrašni Izolanki, ki vsak dan, ne glede na temperaturo, plavata v morju

Zdravje

Pustila življenje v mestu in se lotila eko kmetijstva v eni najmanjših slovenskih vasi

Intervju

Vprašajte strokovnjaka

Poroka je uničila najino zvezo, 12 let sva bila zaljubljena, zdaj sva tik pred ločitvijo

Svetovalnica

Neustrašni Izolanki, ki vsak dan, ne glede na temperaturo, plavata v morju

Pustila življenje v mestu in se lotila eko kmetijstva v eni najmanjših slovenskih vasi

Poroka je uničila najino zvezo, 12 let sva bila zaljubljena, zdaj sva tik pred ločitvijo

Zet si je podredil mojo hčerko in me fizično izgnal iz lastnega doma

Vprašajte strokovnjaka

Po šestih letih sem dojela, da sem mu le nadomestek za pokojno partnerico