Pozdravljeni ga. Anja,
sem redna bralka vaših zaupnih pogovorov z dekleti in fanti, ki jih pestijo take in drugačne ljubezenske težave. Tudi sama jo imam in le stežka si priznam. Takole gre ...
Spoznala sva se lani, preko družbenih omrežij. Najin skupni znanec mu je omenil mene, a mu je takoj dal vedeti, da dlje od pijače z mano ne bo šlo. No, pa mu je uspelo ... To traja že dobro leto.
Po nekajdnevnem dopisovanju sva se dogovorila za kavo in se dobila. Ves čas sem imela občutek, da ga poznam že od prej in to se je potrdilo, ko sva med pogovorom ugotovila, da sva hodila v isto srednjo šolo in poznala isti krog ljudi. Na najinem prvem srečanju mi je povedal tudi vse drugo o sebi, da je strasten tenisač, da ima otroka iz prve zveze in tudi da je v novem razmerju.
Tu bi se najino druženje moralo končati, pa se žal ni. S kavami in srečanji (sprehodi) sva nadaljevala in njegova družba mi je začela vedno bolj ugajati. Čez čas se je zgodil tudi seks, a takrat sva oba vedela, da več kot neobvezujoče spolnosti med nama ne bo. Sprijaznila sem se s tem, kmalu pa začela ugotavljati, da ga vse bolj pogrešam. Z mano je preživel kvečjemu kakšen dan med tednom, drugače pa je bil ves čas s svojo partnerico, tudi za vikende, in začelo me je razjedati, kje sem v tej enačbi jaz.
Ko mi je končno prekipelo, sem mu napisala, da zaključujem ta najin odnos in ga tudi blokirala na vseh omrežjih. Vseeno je našel pot do mene in me prosil, naj mu dam še eno priložnost. Rekel je, da se bo spremenil in da me ne bi rad izgubil. Zavrnila sem ga, ker sem po vsem, kar se je zgodilo med nama, še zmeraj trpela, in po mesecu dni je odnehal.
Čeprav sem ga zavrnila, pa nisem mogla nehati misliti nanj. Pogrešala sem ga, na družbenih omrežjih spremljala, kaj počne, preverjala, ali je dosegljiv na Messengerju. Po 14 dnevih trpljenja sem se opogumila in ga povabila na kavo in pogovor. Privolil je. Dobila sva se, in ko sem ga zagledala, sem se začela kar tresti. Vse sem mu priznala in nisem pričakovala, da mi bo »oprostil«, a mi je.
Med pogovorom sva ugotovila, da sva oba pogrešala drug drugega. Po tem srečanju sva spet začela isto »igro« kot na začetku, le da se je tokrat marsikaj spremenilo. Prej je bila med nama res samo spolna privlačnost, samo seks, zdaj pa se je ta seks spremenil v intimen odnos, za katerega si vzame čas, se mi posveti, se ljubi z mano, da se čutiva, kot nikoli doslej.
A težava je, da je on še vedno v zvezi s svojo partnerico, s katero nimata skupnih otrok, imata pa vsak po enega otroka iz prejšnjih zvez. Živita skupaj, a on trdi, da med njima že dolgo ni ničesar in da je intimen le z mano. Zadnjič sem ga vprašala, zakaj je ne zapusti, pa me je pogledal v oči in rekel: »Rad jo imam.« To me je zelo prizadelo, saj tudi meni reče, ali mi napiše, da me ima rad in da me ljubi.
Prosim vas za nasvet. Vem, da mi boste najbrž napisali, naj grem od njega in naj zaključim ta odnos, a ne gre. Preveč sem čustveno vpletena v celotno stvar in si ne predstavljam dneva brez njega. Zdi se mi, da tudi on potrebuje mene, saj vidim, da se zelo zanaša name, kamorkoli gre, me vzame s seboj, kar koli potrebuje, prosi mene. Kaj naj storim?
Hvala za vas nasvet!
- Bralka
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: