Zakonodaja je na vaši strani, skrbno hranite račune

Odgovarja:

Zahvaljujem se vam za poslano vprašanje. Ne bom vam pridigal, da bi bilo najbolj pametno, da bi lastniško vprašanje glede nepremičnine uredili, preden sta se s partnerjem odločila začeti graditi, saj, ko je človek mlad zaradi vzhičenosti, pa tudi zaradi pomanjkanja izkušenj, ne razmišlja še o nekih »zoprnih pravnih zadevah«, ampak vso energijo porablja za gradnjo novega bivališča.

Je pa nenavadno in v resnici tudi moralno sporno, da vašemu partnerju starša nočeta priznati vsaj solastništva nad nepremičnino, v katero sta skupaj tako veliko vložila. Starši, ki se trmasto oklepajo »komande« nad premoženjem, za katerega so v resnici prispevali le delno, so po mojem mnenju sebični in ne razumejo potreb mladine.

Dobra novica pa je, da vam je zakonodaja dokaj naklonjena. Stvarnopravni zakonik namreč določa, da v primeru, če nekdo (graditelj) s soglasjem lastnika nepremičnine postavi, prizida ali izboljša zgradbo, na nepremičnini sicer ne pridobi lastninske pravice, lahko pa od lastnika nepremičnine zahteva tisto, za kar je bil ta obogaten. Kot dokaz, za koliko je bil lastnik obogaten lahko v tem primeru služijo tudi računi, zato absolutno priporočam, da jih še naprej skrbno hranita.

Poleg tega velja tudi, da se lahko lastnik in graditelj dogovorita, da na nepremičnini nastane solastnina. Graditelj pa lahko na podlagi dogovora zahteva izstavitev listine za vpis solastnine v zemljiško knjigo.

Morate pa pri zahtevkih iz naslova obogatitve lastnika (staršev) paziti tudi na zastaralne roke. Ti namreč tečejo od dneva, ko je graditelj izgubil posest nepremičnine.