Odločno ukrepajte – takoj!

Odgovarja:

Popolnoma razumem jezo in ogorčenje, ki ju vzbuja v vas vedenje moževega brata. Dejstvo pa je, da vaš mož vse to dopušča. Res je, da je bil, še sam skoraj otrok, potisnjen v očetovsko vlogo svojemu bratu. Kot mladostnik je ni zmogel v celoti izpolniti. Zanj je bilo to zelo naporno. Vezala pa ga je še obljuba mami pred smrtjo. Bratu ni znal postaviti zdravih meja, zato se ta zdaj vede tako, kot se. Je egocentričen in razvajen in zdi se mu normalno, da vidva postorita vse, tudi zanj. Zelo odločno se boste morali lotiti tega problema, drugače ne bo rešitve. Za začetek bo moral vaš mož spoznati, kaj je tisto v odnosu, kar je moteče in nezdravo tudi za vajin odnos. Ker se sami z njim ne morete pogovoriti, je nujno, da skupaj obiščeta strokovnjaka. Razumeti pa morate, da bo mož potreboval kar nekaj časa, preden bo lahko spremenil stališča do brata. Da bosta lahko speljala rešitev do konca, se boste morali oborožiti še s precej potrpljenja. Morda bi bila najboljša rešitev, da si brat uredi ločeno stanovanjsko enoto v skupni hiši. To pomeni tudi popolnoma ločeno gospodinjstvo. Star je dvaintrideset let in mora biti sposoben popolnoma skrbeti sam zase. Vaš mož je doslej le podpiral njegovo nesamostojnost in neodgovornost. Ko bo sam prišel do tega, vas bo gotovo podprl v prizadevanju, da brat zaživi samostojno. Gre tudi za to, da njegova stalna prisotnost moti intimnost vajinega odnosa, ker se morata stalno ozirati nanj. Še vedno boste imeli stike z bratom, ki pa naj bi postali kvalitetnejši, ko boste vsi spoštovali intimnost drug drugega. V vsakdanjem življenju naj bi to pomenilo, da možev brat ne more nenapovedano vstopiti v vajino stanovanje, kadar koli se mu zazdi, isto pa velja tudi za vaju. Kadar si boste zaželeli družbe drug drugega, se boste napovedali ali povabili. Tako je sobivanje v hiši lahko prav prijetno, odnosi pa kakovostni. Mnogo uspeha vam želim.