Do nadomestila ste upravičeni le ob prenehanju delovnega razmerja

Zahvaljujem se vam za poslano vprašanje. V zvezi z izrabo letnega dopusta velja, da je delodajalec dolžan delavcu zagotoviti izrabo letnega dopusta v tekočem koledarskem letu, delavec pa je dolžan do konca tekočega koledarskega leta izrabiti najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija naslednjega leta. 

Delavec, ki ni izrabil dopusta v tekočem koledarskem letu oziroma do 30. junija naslednjega leta zaradi njegove (bolniške) odsotnosti zaradi bolezni ali poškodbe, porodniškega dopusta ali dopusta za nego in varstvo otroka, ima izjemoma pravico izrabiti ves letni dopust do 31. decembra naslednjega leta (četrti odstavek 162. člena ZDR-1).

Letni dopust je v prvi vrsti namenjen temu, da ga delavec izkoristi za dejanski počitek in rekreacijo ter njegove družinske obveznosti. Iz tega razloga ZDR-1 v 164. členu določa, da je izjava, s katero bi se delavec odpovedal pravici do letnega dopusta, neveljavna. Poleg tega ZDR-1 opredeljuje kot neveljaven tudi sporazum, s katerim bi se delavec in delodajalec dogovorila o denarnem nadomestilu za neizrabljeni letni dopust, razen ob prenehanju delovnega razmerja.

Delavec je torej upravičen do nadomestila za neizrabljen letni dopust le ob prenehanju delovnega razmerja, pod pogojem, da dopusta do izteka pogodbe o zaposlitvi objektivno ni mogel izrabiti in tudi ni mogel predvideti vzroka, zaradi katerega dopusta ni mogel izrabiti še pred prenehanjem delovnega razmerja. To pomeni, da lahko delavec le v slednjem primeru razpolaga z izplačanim nadomestilom za neizrabljen dopust in ga po lastni želji nameni v dobrodelne namene.