Paprika (Capsicum annuum) je enoletnica iz družine razhudnikovk. Izvira iz Južne in Srednje Amerike in jo zaradi užitnih in aromatičnih plodov gojijo kot zelenjadnico. V Evropo so jo prinesli v 16. stoletju. Danes so glavne proizvajalke Avstrija, Madžarska, Španija, Italija, Izrael, Nizozemska. Paprika ima izjemno pomembno vlogo v deželah ob Sredozemskem morju. Zares pa je Evropejce z njo seznanil šele Kolumb, navdušil predvsem vrtnarje, previdni kuharji in kuharice pa so jo zelo počasi sprejemali in uvajali v prehrano.
Več vrst, različna uporaba
Ločimo zelenjavno, začimbno in paradižnikovo papriko. Plodovi zelenjavne so različnih barv in oblik. Podolgovati, okrogli, oglati, koničasti ali ovalni tehtajo približno 250 gramov. Barva je lahko zelena, rdeča, rumena, oranžna, bela, vijoličasta in črna, odvisno od sorte. Zelena ni nič drugega kot rdeča, ki so jo potrgali nedozorelo, zato se, če jo hranimo dlje, pogosto obarva rdeče. Plodovi začimbne paprike so bistveno manjši od zelenjavne. Imenujemo jo tudi feferoni, čili ali španski poper. Paradižnikova je križanec med zelenjavno papriko in rebrastim paradižnikom in jo uporabljajo izključno za predelavo v paradižnikovo mezgo.
Več vitamina C kot limona
Paprika vsebuje veliko več vitamina C kot denimo limona, pomemben pa je za zdrave vezi, kosti in kožo. Za dnevne potrebe zadostuje že polovica zelene ali rdeče paprike. Rdeča vsebuje tudi več provitamina A kot zelena. Že z eno rdečo papriko pokrijemo polovico dnevnih potreb po provitaminu A in vitaminu B6. Zaradi obilice vitamina B3, ki ga vsebuje, pa z uživanjem paprike zmanjšujemo tudi nevarnost srčnega infarkta, saj ta vitamin pomaga zniževati količino škodljivih maščobnih kislin v krvi.
Paprika ima zelo malo kalorij, poleg omenjenih vitaminov pa tudi balastne snovi, vitamine E in K ter folno kislino. Zelenjavna paprika vsebuje obilo kalija in železa. Rdeča paprika je antioksidant. Je odličen vir betakarotenov, ki poleg riboflavonoidov nevtralizirajo proste radikale. Tako varuje telo pred nastankom rakavih celic.
Neverjetni kapcaicin
Paprika naravno preprečuje zgoščevanje krvi, tako da izboljša splošno prekrvljenost telesa. Za takšno delovanje poskrbi kapsaicin, brezbarvna, pikantna in pekoča spojina v papriki in feferonih, ki se nahaja predvsem v vmesnih stenah in semenu ploda. Zrela paprika, ki jo zaužijemo z vmesnimi stenami in vsaj delom semenja, lahko zaradi kapsaicina povsem prepreči napad migrene.
Kapsaicin se je v raziskavah izkazal tudi kot izjemno orožje v boju z rakom, učinkovito namreč uničuje in rakaste celice na pljučih ali v pankreasu, prav paprike pa so se v raziskavi nottinghamske univerze v Anlgiji odrezale celo tako zelo dobro kot kemoterapija, vendar brez stranskih učinkov. zato jih pred pripravo ne odstranjujmo preveč natančno.
Najbolj obstojna je zelena
Najokusnejše paprike so čvrste, predvsem manjše in srednje velike. Na srečo so takšne v nižjem cenovnem razredu, hkrati pa manj verjetno pridelane z umetnimi gnojili. Sezona najboljših paprik traja od sredine poletja pa vse do oktobra.
Pri nakupu bodite pazljivi, saj je rdeča paprika precej občutljiva. Pozorni morate biti na to, da je lupina čvrsta, sijoča in nepoškodovana, trdna in ne razpokana. Če je ponekod nagnita in ima zguban pecelj, je to znak dolgotrajnega skladiščenja.
Zeleno lahko hranite v hladilniku do štiri dni, druge sorte pa so občutljivejše, zato jih lahko hranimo le do dva dni.
Bolje sveža kot kuhana ali pečena
Paprika je zelo okusna, ji pa s kuhanjem oziroma pečenjem njeno biološko vrednost tako rekoč zdesetkamo, zato jo je bolje uživati presno. Čim večkrat si jo privoščite kot dodatek solatam, hladnim ploščam, za garniranje predjedi in glavnih jedi. Seveda pa ne gre brez klasike polnjene paprike, ki navduši jedce ne glede na starost in v kuhinji pričara slastni vonj domačnosti.
Papriko pred pripravo dobro operemo pod toplo vodo, potem pa poljubno razrežemo. In ne pozabite, če ste doslej odstranjevali vmesne stene in semena, jih raje ohranite in zaužijte, vaše telo in glava vam bosta hvaležna.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: