Veliko asociacij, vezanih na Madžarsko, nas preplavi, ko se znajdemo na ulicah njene dvomilijonske metropole. Ta v različnih pogledih odseva močno raznolikost in dinamiko, ki izhajata iz trodelne zasnove mesta v preteklosti. Budimpešto so še ob koncu 19. stoletja v času avstrijskega cesarja Franca Jožefa I. krojila zelo heterogena območja: Pešta, pretežno poseljena z nemškimi industrialci, grajska Buda z aristokratskimi krogi in mesto trg Óbuda. Ne nazadnje nas omemba sosednje države, v odnosu do katere nas še najbolj omejuje jezikovna razglašenost, po drugi strani zbližuje s tremi nepogrešljivimi stalnicami sodobnega življenja. Madžarski publicist László József Bíró velja za izumitelja modernega kemičnega svinčnika, madžarsko-ameriški biokemik in Nobelov nagrajenec Albert Szent-Györgyi je odkril vitamin C, v Temišvaru rojeni podjetnik Francesco Illy pa velja za očeta espresa. Roko na srce, življenja brez omenjene trojice nepogrešljivih dobrin oziroma produktov si danes ne moremo predstavljati. Da ne omenjamo Rubikove kocke, ki jo je zasnoval izumitelj, kipar in profesor arhitekture Ernő Rubik iz Budimpešte, in drugih inovativnih patentov, ki so se na Madžarskem razbohotili zlasti v zadnji gospodarski krizi po letu 2008.

Mesto, polno svetovljanstva
Bogata arhitektura v prepletu različnih gradbenih stilov vam da ob obisku Budimpešte občutek izjemnega svetovljanstva, ob katerem s polnimi pljuči zadihate širino preteklosti, bogastva idej in mešanja kultur. Sredi imenitnih mestnih stavb in palač se pred budnim očesom vrstijo neobaročni, neogotski in neorenesančni elementi, prav tako je veliko secesije in art decoja. Nepozabni šarm pričarajo tudi številne kavarne, nekatere zelo znane po trdoživi tradiciji visoke kavarniške kulture.
V sklopu veličastne Greshamove secesijske palače, kjer je od leta 2004 luksuzni hotel Štirje letni časi, nedvomno izstopa ekstravagantna kavarna New York Café v pritličju. Vse od konca 19. stoletja je veljala za eno osrednjih srečevališč umetniških in literarnih krogov ter svoj sloves elegance in prestiža ohranila vse do danes. Ogromen prostor, prepreden z nizom marmornih stebrov in okrašen z dragocenimi lestenci in umetniškimi štukaturami, lahko marsikdo zamenja za plesišče. Ne čudi informacija, da je bilo v kavarni posnetih kar nekaj filmskih kadrov številnih priznanih filmskih producentov. Tudi sicer si velja za klepet ob kavici v New York Caféju vzeti mero potrpljenja, kajti pogosto je treba počakati na prosto mizo ali pa se napovedati. Velja dodati, da boste sproščeno kavarniško vzdušje začutili tudi v marsikateri drugi mestni kavarni ali slaščičarni, denimo v Gerbeaudu na trgu Vörösmarty in Ruszwurmu v bližini Matijeve cerkve pri Ribiški trdnjavi.

Skrivnostno število 96
Za enega najbolj prepoznavnih simbolov mesta velja znameniti Parlament, neogotska mojstrovina, grajena med letoma 1885 in 1902. Zasnovan po vzoru londonske Westminstrske palače ima kar 691 soban in je tretji največji na svetu. Ne le da vas prevzamejo enotonski kristalni lestenec, barvni vitraži z motivi madžarske ornamentike, dragoceni detajli, čudovite štukature, preproge v prevladi modre barve kot znaka »modre« krvi, temveč skrivnostno spregovorita tudi stroga simetrija in simbolno ujemanje.
Osrednjo kupolo parlamenta je arhitekt Imre Steindl, ki ni dočakal dokončne postavitve presunljivega objekta, načrtoval upoštevaje magično madžarsko število 96. Kot bi šlo za urok, nobena stavba v Budimpešti ne presega višine 96 metrov, z izjemo kupole Štefanove bazilike, posvečene prvemu krščanskemu kralju na Madžarskem. Ta se nam vidno razkazuje z vseh točk v mestu. Omenjeno število naj bi pomenilo harmonični princip porazdelitve oblasti med državo in cerkvijo in ni naključje, da ima glavno stopnišče v madžarskem parlamentu, ki vodi v osrednjo dvorano pod kupolo, natanko 96 stopnic.
V parlamentu je vsekakor užitek obiskati še ogromno sejno dvorano, katere notranja oprema – klopi, mize in oboki – je izdelana iz slavonskega hrasta, ki zagotavlja brezhibno akustiko. Prav tako si je vredno vzeti še nekaj časa za ogled muzejske predstavitve, ki nazorno osvetli zgodovino madžarske države, od njenih začetkov v času vladavine kralja Árpáda v 9. stoletju pa vse do danes.

Predpraznično vzdušje po madžarsko
Kot večina evropskih mest tudi Budimpešta v soju lučk, adventnih in novoletnih aranžmajev ter prazničnih sejmov na osrednjih trgih zaživi že sredi novembra. V tem času so osvetljeni najbolj znani mostovi: Széchényjev ali Verižni most, Elizabetin, Margaretin in Most svobode. V praznični dinamiki barv izstopajo tudi grad z Ribiško trdnjavo, Parlament, Opera, Citadela na Gellértovem hribu, številne mestne palače, odsev lučk pa se prav tako širi s turističnih ladjic po Donavi.
Radosten vrvež veje s številnih trgov v mestu, kjer se ob prodajnih stojnicah, polnih kulinaričnih dobrot, sladkih pregreh, kuhanega vina in medice, vrstijo množice praznično razpoloženih obiskovalcev. Živahno kot v čebelnjaku sredi odzvanjanja glasbenih ritmov s koncertnih odrov je povsod v centru, še posebno pred Štefanovo baziliko, na trgih, kot sta Vörösmarty in Erszébet, ob nabrežju Donave kakor tudi na številnih znanih mestnih ulicah (Váci, Király, Andrássy idr.).
V času božiča in novega leta je poskrbljeno tudi za sproščene zimske aktivnosti v mestu, tako denimo pri grajskem kompleksu Vajdahunyad, nedaleč stran od priljubljenih term Széchényi, kjer je vso zimo na prostorni zaledeneli ploščadi polno navdušenih drsalcev. Območje Városliget, kjer je od konca 19. stoletja osrednji mestni park in ki so ga nekoč prekrivala mokrišča, tam pa je bilo tudi lovišče kraljevih krogov, je znano še po drugih posebnostih. Po Trgu junakov iz leta 1896 in tamkajšnjem veličastnem spomeniku, ki zaznamuje tisočletnico madžarske državotvornosti, kakor tudi po priljubljenem mestnem cirkusu in edinstvenem živalskem vrtu. Oba sta ravno v teh prazničnih dneh še toliko večja zanimivost, če vas ob obisku Budimpešte spremljajo najmlajši.

Užitki na žlico in drugače
Res je, da vas bo težko razumljiva madžarščina sila oddaljenega ugrofinskega izvora večkrat pustila hladne, toda prav gotovo vas bodo ogrele njihove jedi. Zlasti v zimskem delu leta pridejo še posebej do izraza jedi na žlico, v prvi vrsti paprikaš in golaž, pripravljena različno. Pogosto ju pripravijo klasično pa tudi iz sladkovodnih rib (soma, krapa, ostriža, ščuke, celo jegulje) ali iz zelenjave. Vsekakor pri tem uporabijo obilo pikantne ali manj pikantne madžarske paprike, ki jo kot okrasni motiv vidite na številnih prodajnih mestih. Priljubljeni so tudi ocvrti ponvičniki iz krompirja in moke, lángos, ki jih postrežejo s kislo smetano ali sladkimi prelivi. Med madžarskimi sladicami izstopajo torte dobos, esterhazy, čokoladno-marcipanova torta, palačinke Gundel ...