Za otrokovo imunsko odpornost in s tem učinkovitejšo zaščito pred virusi in bakterijami lahko veliko naredimo prav starši. Kaj bi nam položili na srce, preden se vrnejo v šolsko okolje?
Dejstvo je, da nas bo imunski sistem zaščitil pred boleznimi le, če dobro deluje. V nasprotnem bodo virusne ali bakterijske okužbe pogoste ali se bo celo pojavilo katero drugo bolezensko stanje. Pri otrokovi imunski odpornosti odigramo ključno vlogo starši. Ne le pred začetkom šolskega leta, temveč vse leto moramo skrbeti, da se otroci veliko gibljejo, saj fizična aktivnost krepi imunski sistem. Naj bodo čim več na svežem zraku kljub slabemu vremenu, prehrana naj bo uravnotežena in naj vsebuje čim več sadja in zelenjave, polnovrednih žit in mlečnih izdelkov. Za večji ščit pred virusi in obolenji bomo poskrbeli tudi tako, da bodo zvečer pravočasno v postelji. Za odpornost je ključno, da so spočiti in kos vsem izzivom, ki jih čakajo v vrtcu ali šoli. Poskrbimo, da si bodo pogosteje in temeljito umivali roke, saj se prek njih zelo hitro širijo bakterije in virusi.
Otroški imunski sistem še ni dokončno dozorel in se še razvija, zato ni nič nenavadnega, da nekateri malčki prebolijo tudi po deset prehladov in več vnetij ušes v enem jesensko-zimskem obdobju.
Vemo, da so otroci različni, eden denimo hitro razvije akutno stanje, drug dolgo ne zboli ... Ali so kakšni kazalniki, po katerih je mogoče sklepati, kako močan je imunski sistem našega otroka?
Sposobnost obrambe pred mikroorganizmi se od človeka do človeka razlikuje. Gre za številne variacije, ki so genetsko pogojene, zato nekateri hitreje zbolijo kot drugi. Dejstvo je tudi, da otroški imunski sistem še ni dokončno dozorel in se še razvija, zato ni nič nenavadnega, da nekateri malčki prebolijo tudi po deset prehladov in več vnetij ušes v enem jesensko-zimskem obdobju.
Covid-19 povzroča virus, ki ga do pred kratkim naš imunski sistem ni poznal. Klinični potek bolezni je pri dobrem imunskem sistemu predvidoma blažji – je tako tudi pri otrocih?
Seveda, pri otrocih z dobrim imunskim sistemom je tudi potek pri koronavirusu lažji. Sicer pa pri otrocih, ki se okužijo s koronavirusom, okužbe potekajo večinoma blago in brez resnih posledic. Najpogosteje se okužijo prek staršev ali prijateljev, ki so zboleli ali so prenašalci virusa.
Kako se mlada telesa odzivajo na stres in preobremenjenost? Opažate kakšne posebnosti v zadnjih dveh letih oziroma epidemiji koronavirusa in pri učenju na daljavo?
Prve večje stresne okoliščine, s katerimi se otrok sreča na lastni koži, se pojavijo ob vstopu v vrtec in nadaljujejo v obdobju šolanja. Otroci in mladostniki se ob stresu in preobremenjenosti včasih zatečejo v vedenje, ki je nekoristno oziroma celo škodljivo, zato tedaj potrebujejo našo oporo in dober zgled, kako se najučinkoviteje spoprijeti s spremembami in kako krepimo odpornost proti stresu. Med znake stresa pri najmlajših sodijo denimo razdražljivost, izguba koncentracije, upad zanimanja za prijatelje, pomanjkanje motivacije, občutek krivde, nemoči ali neuspeha ter izguba zanimanja za dejavnosti, v katerih sicer uživajo.
Čas spanja je eden od odločilnih dejavnikov za krepitev naravne odpornosti. Malčki ga potrebujejo od 12 do 13 ur, predšolski otroci vsaj 10. Če jim ritem vrtca oziroma šole ure spanja krajša, naj to nadomestijo zvečer in gredo prej v posteljo.
Omenili ste že štiri podpornike, ki krepijo naravni obrambni sistem. Med njimi je ključna prehrana, ki nikakor ne sme biti prazna, s preveč dodatki in sladkorja, mar ne?
Med odraščanjem je prehrana ključna. V tem obdobju ni pomembno samo to, da mlajši dovolj jedo, pomembno je, da jedo kakovostno, raznoliko in polnovredno zdravo hrano. Svetujem, da uživajo čim več raznovrstnega sadja in zelenjave, polnovredne žitarice, beljakovine (meso, jajca, siri, skute …) in nenasičene maščobne kisline (ribe, olivno olje, oreški …). Če bodo redni obroki enakomerno razporejeni čez dan, se bo potreba po prigrizkih zmanjšala. Izogibati se je treba enostavnim sladkorjem (slaščice), sladkim pijačam in drugim živilom z dodanim sladkorjem ter izdelkom iz bele moke.
Otroci med spanjem rastejo, njihov počitek mora biti kakovosten. In če se že razlikujejo po ritmu spanja, za vse velja, naj pred njim nikar ne gledajo telefonskega ali tabličnega zaslona.
Čas spanja je eden od odločilnih dejavnikov za krepitev naravne odpornosti. Malčki ga potrebujejo od 12 do 13 ur, predšolski otroci vsaj 10. Če jim ritem vrtca oziroma šole ure spanja krajša, naj to nadomestijo zvečer in gredo prej v posteljo.
Tudi gibanje neposredno podpira imunski sistem pri njegovih obrambnih nalogah. In tudi tu smo starši tisti, ki smo vzor. Je skrb vzbujajoče, da so naši otroci in mladostniki čedalje več v virtualnem in manj v resničnem svetu?
Pretirana uporaba digitalnih tehnologij jim škoduje, lahko pa vodi celo v odvisnost. Največji zgled smo prav starši. Podajmo se raje z otrokom na kolo, igrišče ali v naravo ter združimo prijetno s koristnim.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: