Erika Žnidaršič: Moj notranji kompas še deluje

Pred kratkim je bila ena od tistih novinarjev RTV Slovenija, ki so pred vhodom v stavbo opozarjali na pritiske, ki jih doživljajo v zadnjem času. Izpostavila je, da se žalitve in grožnje ne končajo pri njih, letijo tudi na njihove družine. O tem, da jo mama večkrat vpraša, ali je varno prišla domov, pa je Erika Žnidaršič pred kratkim spregovorila tudi v intervjuju za Onoplus. 

Skrbi me predvsem, da bi kdo lahko uresničil to, k čemur hujska politika ali njeni privrženci. 

»V zadnjem letu sem večkrat – ob številnih napadih in blatenju mene in ekipe – spraševala lastno vest, ali je prav, kar delam. Ko sem si odgovorila, da delam v dobro družbe, za izboljšanje sistema, manj korupcije, boljše zdravstvo in pravosodje, sem vedela, da moj notranji kompas še deluje. Zame sta poštenost in pravičnost zagotovo med najvišjimi vrednotami,« nam je voditeljica Tarče odgovorila na vprašanje, kako pomembna je zanjo osebno pravičnost. 

Žalostno je, da imamo že tako debelo kožo 

Pred časom so gledalci izbrali njeno ime za zaupanja vredno blagovno znamko, ona pa je o tem povedala: »Vsak rad dobi pohvalo in priznanje. Morda bi mi to še toliko več pomenilo pri tridesetih. Zdaj ne potrebujem toliko potrditev drugih. Vem, kdaj delam dobro, vem pa tudi, če nečesa nisem naredila tako, kot bi lahko. Veliko mi pomeni to, da mi kdo reče kaj kar tako mimogrede. To se zgodi pogosto. Ljudje me ustavijo in mi rečejo, da dobro delamo. Seveda je veliko tudi negativizma, ki se uliva predvsem po družbenih omrežjih. Je pa zanimivo, da nobene kritike nikoli ne dobim v obraz, v živo mi nihče ne reče nič negativnega.« Z negativizmom in grožnjami pa teže kot ona živijo njeni starši: »Dobila sem tudi že grožnjo, da me bo nekdo zaklal. Sicer mislim, da pri nas ni tako kot v nekaterih drugih državah, kjer se dogajajo napadi na novinarje. Prav tako si mislim, da pes, ki laja, ne grize. Mojo mami pa večkrat skrbi, ja, vpraša me, ali sem že doma. Meni se včasih to zdi malce smešno, a jo razumem. Žalostno je, da imamo že tako debelo kožo, da se nam zdi običajno, da dobivamo takšne komentarje, torej da nekje živi nekdo, ki ima v sebi toliko gneva. Skrbi pa me predvsem, da bi kdo lahko uresničil to, k čemur hujska politika ali njeni privrženci.« 

Vse razen družine in prijateljev je prazen balon 

Rada raziskuje, večji kup papirjev se znajde pred njo, bolj vesela je. »Naravoslovje me privlači še bolj kot družboslovje, zato so bili ljudje kar presenečeni, ko sem se vpisala na novinarstvo. Je pa res, da rada preiskujem podatke. Trme in vztrajnosti imam na pretek. To mi pride prav v tem poklicu,« nam je pred časom zaupala o svojih mladostniških željah. Brezdelja ne pozna, sproščajo jo tek in pohodništvo, kaka knjiga, kava s prijateljico, čas, ki ga preživlja z otrokoma. »Najbolj me veseli, da imam krasno družino in dobre prijatelje. To je tisto, kar je res pomembno, vse drugo je prazen balon,« sklene.