Tako je Max v senci opazoval pare, dogajanja in paralelno razmišljal o svojem življenju in poteh, ki jih je ubiral. Poletje je res pravi čas za pogled vase, četudi nekateri naredijo vse, da do tega ne bi prišlo. Nagonsko bežijo od sebe, od lastne sence in življenja, ki se nikdar ne ravna po logiki, pač pa po sebi lastni magiji. In ja, zamotijo se; z vodnimi športi, kozarci piva ali pa le s poležavanjem na plaži. A Max ni bil takšen. Bil je že drugič poročen in z drugo ženo je našel nov, poseben svet, ki mu je bil dotlej neznan.
V daljavi je opazil moškega športne postave, ki je neprestano športno aktiven. Šele čez čas opazi, da ima nekje partnerko in otroka. Ki sta prav tako v senci, bolj ali manj sama cel dan. Ja, ta moški v troje živi, kot bi živel sam. Sam s svojimi željami, ambicijami in interesi.
Maya ga je učila mehkobe, miline in čakanja na pravi trenutek. A bila je silovita, zato je z magijo ženskega dotika znala ustvariti situacije, ko je pohitrila scenosled dogodkov in ustvarila čisto novo, možno realnost. Priganjala ga je, da je rastel, uspeval in cvetel. Zanj se je borila kot vsaka levinja, saj je o njem vedela domala vse že hipoma, ko sta se spoznala. Da je njegova prva žena z njim le zaradi prestiža in udobja, da so otroci bolj v napoto in skupne počitnice le obliž na gnojne rane, je počasi spoznaval tudi sam. Ločitev je bila naporna, polna obtožb in maščevanja. Zlasti otrok. Ena od hčera z njim ni govorila nekaj let. Tako močan je strup duše ženske, ki je odstavljena, četudi po lastni izbiri. In kaj vse tako moški kot ženske počnejo v imenu ljubezni? Izrabljajo, spletkarijo in lažejo. Sebi in drugemu.
Max si je v tem obdobju moral poiskati terapevtko, ki ga je osvobajala korak za korakom. Postavil se je, počasi je le uspel predelati zaloge spoznanj, ki so bila zares presenetljiva. Na kognitivni ravni sta s terapevtko predelovala njegove koncepte o družini, postavila vlogo moškega kot gospodarja in prinašalca financ in na novo ovrednotila njegovo samospoštovanje. Mar je ženskam res vse dovoljeno? Mar res lahko vselej igrajo vlogo nemočnih samic, katerih edina naloga je skrb za zarod, ob čemer jim je dovoljeno vse? Tako je razmišljal Max, dokler ni spoznal Maye, srčne in prebujene ženske, ki je živela zares svetlo in dobro življenje. S pomočjo terapevtke se je Max odprl novemu svetu in pričel spoznavati drugačne ženske. Takšne, ki znajo z močjo srca zazdraviti še tako poškodovane spomine in postaviti moškega v polje moči, od koder svet vidi jasneje in predvsem, odporno na manipulacije.
In tako je ob kozarcu prijetno ohlajenega piva v družbi ljube sopotnice Maye opazoval in tako veliko zaznaval in prepoznal. Ja, s pomočjo Maye in terapevtke je spregledal; iluzije so padale, ena za drugo. In ko je opazoval ljudi na plaži, mu je bilo tako veliko jasnega. Opazil je mlad par, ki se je iskreno družil; potem družino ob drevesu, kjer je moški ves čas odsoten, ženska pa sama z »desetimi rokami« v urejanju otrok, bolehne mame v pripravi sendvičev za vse. Hm, zanimiva družinska konstelacija, si je mislil.
V daljavi je opazil moškega športne postave, ki je neprestano športno aktiven. Šele čez čas opazi, da ima nekje partnerko in otroka. Ki sta prav tako v senci, bolj ali manj sama cel dan. Ja, ta moški v troje živi, kot bi živel sam. Sam s svojimi željami, ambicijami in interesi.
Spet drugje opazi lepo žensko, ki bere. Bere v senci, bere in sem in tja pokadi električno cigareto. Zares ima lepo telo, lase in kožo. Kljub temu da je v senci, je lepo zagorela. Sama, zatopljena v svoj svet še opazi ne pogledov moških in oči, ki iščejo njene. Tako je popolna in cela v svojem svetu, da v njem ni prostora za vroče mladce soparnega poletnega dne. Verjetno čaka na tistega pravega, se zanj hrani in vsakogar primerja s svojo notranjo podobo arhetipskega idola, ki ji bo prinesel srečo. Želi ji, da bi jo našla, a življenje se redko obrne, kot ga obračamo sami.
Razmišljal je o mladih ljudeh, ki ljubezen razumejo le kot akt zadovoljevanja lastnih potreb; a če je iskren, njegova generacija ni kaj dosti boljša. In v um se mu prikradejo besede Maye, ki pravi, da ljudje še ne poznajo jezika ljubezni in da prevečkrat govorijo jezika moči in strahu …
Sprejemanje resnice in soočanje s seboj, z lastno iluzijo in nemočjo razbrati vse indice in kazalce, ki so se mu nizali pred očmi, je težka naloga. Res je, začutiti pristno esenco v sebi, sprejeti grenkobo spoznanja in stisko duše, ki kriči po razumevanju, je pot pogumnih. In s pomočjo terapevtke in Maye je Maxu uspelo. Ko je ponotranjil na novo izgrajen odnos do sebe, izgradil samospoštovanje in v objemu Maye zares našel svoj mir in pristan, se je šele lahko soočil s celoto resnice. Jo sprejel. Saj v energiji prve žene ni bil nikdar to, kar mu je bilo namenjeno biti. A v soju luči Maye, ki ga je zares ljubila, je našel prostor zase. Za svojo resnico in svoj resnični odraz.
Res je tako zelo pomembno, da ob hladnem kozarcu piva in v prijetni senci pogledamo vase. Da poiščemo svoj glas in začutimo lastno melodijo. In ja, tam so nemo zapisane črke jezika ljubezni, ki le čakajo, da jih ubesedimo v realnosti. Hladno pivo v prijetni senci razkrije še več. Precej več, kot bi preprosta kulisa rumene tekočine s penami želela razkriti. Mar ni isto z ženskami, je razmišljal? Tiste, ki so za nas prave, znajo počakati in nas objeti, ko je čas in nas predvsem voditi po črkah jezika ljubezni, ki ga poje duša …
Max naroči novo pivo in opazuje na novo prispeli par, ki govori svojo zgodbo in razmišlja, katere črke bosta ubesedila v jeziku ljubezni ali iger moči …
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: