1 Krška jama
V krajih belih menihov, prav blizu Jurčičeve Muljave, tam, kjer na svetlo priteče tista reka, ki je Sloveniji podarila eno najlepših dolin, Krka, je kraj z istim imenom. Vas in istoimenska reka sta priljubljeni izletniški točki, saj se popotniki še danes ustavljajo pri cerkvi sv. Kozme in Damjana in se peš napotijo k izviru Krke. Prav na območju izvira reke bodo na svoj račun prišli ljubitelji jam. Krška jama se odpira nad izvirom reke Krke severno od vasi Gradiček. Je vodoravna. Za vhodom je prostorna dvorana, ki je dolga dobrih 200 in široka do 30 metrov. Dvorano zaključuje 30 metrov dolgo sifonsko jezero. Poleg Krške jame je Poltarica, ki je bila odkrita aprila 2003. Krasijo jo številni kapniki, zavese, cevčice, pet sifonskih jezer, človeške ribice in brzice. Jama ni turistično urejena, si jo je pa v spremstvu jamarjev in soju karbidovk ogledati mogoče v dolžini 180 metrov.
2 Jama Vilenica
Skoraj dvesto let pred začetkom turizma v danes najbolj znanih kraških jamah v Sloveniji je bila Vilenica že priljubljen cilj popotnikov. Iz bližnjega Trsta, kamor so pripluli od blizu in daleč, so že od leta 1633 prihajali turisti na ogled naravnega podzemnega čudesa z orjaškimi kapniki in skrivnostno energijo. Domačini so namreč verjeli, da v njej prebivajo dobre vile. Od tod je dobila ime. Vse do sredine 19. stoletja je Vilenica pri Lokvi slovela kot najlepša, največja in najbolj obiskana jama matičnega Krasa, pozneje pa je zanimanje zanjo usahnilo in je ohranila svojo pristnost. Danes je ta čarobni kraj v dolžini 450 metrov spet urejen za obiskovalce. Ob nedeljah in praznikih lahko nekaj mesecev v letu uživate ob ogledu velikih in mistično oblikovanih kapnikov. Plesna dvorana je tudi kulturno prizorišče, kjer vsako leto podelijo mednarodno literarno nagrado vilenica.
3 Jama pod Babjim zobom
Tudi Gorenjska se ponaša z jamami. Jama pod Babjim zobom je ena najstarejših podzemnih lepotic v Sloveniji, sicer pa je manjša kraška jama. Približno 300 metrov dolgo jamo krasijo lepe kapniške tvorbe, med njimi so kalcitni kristali, po katerih je najbolj znana. Pred približno 200 leti jo je po naključju odkril domačin. Tradicijo ogledov od 70. let 19. stoletja nadaljuje Društvo za raziskovanje jam Bled. Po letu 1970 so jo začeli opremljati z ograjami, stopnicami in razsvetljavo ter en del odprli za javnost. Leži na nadmorski višini 1008 metrov, do njenega vhoda pa je treba premagati 350 metrov višinske razlike po gozdni poti. V jami je stalna temperatura osem stopinj. Jamarji priporočajo planinsko obutev, toplo obleko, rezervno majico, tekočino in malico. Organizirani ogledi po dogovoru so mogoči od maja do oktobra. Prodaja vstopnic in zbirno mesto sta pred jamo.
4 Snežna jama
Snežna jama je najviše ležeča turistična jama v Sloveniji z nadmorsko višino vhoda 1530 metrov. Je na jugozahodnem pobočju Raduhe, v bližini planine Arta, med Lučami in Solčavo. Celotna dolžina znaša 1062 metrov, za ogled je urejenih 630 metrov. Člani jamarskega kluba Črni galeb iz Prebolda so pod šest metrov globoko snežno odejo leta 1981 odkrili vhod v poldrugi kilometer dolg jamski sistem, za javnost so jo odprli julija 1990. Temperatura v njej je od nič do štiri stopinje. Načeloma je primerna za vsakogar, ki je sposoben priti do nje. Za ogled svetujejo toplo obleko, primerno za zimske razmere, primerno pohodno obutev in rokavice, ki jih potrebujete le v vhodnem delu na kovinskih stopniščih, ki vas vodijo v Ledeno dvorano. Okoli 150 metrov vhodnega dela je osvetljenega z elektriko, za notranje predele pa obiskovalcem razdelijo karbidne svetilke. Poti po njej so urejene.
5 Železna jama
Vas Gorjuša blizu Domžal stoji na kraškem svetu in tu ni nobenega studenca. Vodo so uporabljali iz kapnic. Tu je več podzemnih jam: Železna jama, Miševa jama in Babja jama. V zadnji je arheološko najdišče, kjer so leta 1967 odkrili bivališče ledenodobnega lovca. Na Gorjuši je znan Jamarski dom, za javnost in oglede pa je odprta Železna jama. Za turizem so jo začeli urejati leta 1962, od 1. septembra 1963 pa je odprta za obiskovalce. Ima dve dvorani, ki sta med seboj povezani z rovom in mostovi, ki so del turistične poti. Dvorani sta po zasnovi večji brezni. Obe povezuje meter dolga ožina, z vidnimi sledovi vodnega toka pod stropom in po tleh. Druga dvorana ima širše dno, ki je umetno dvignjeno in zravnano. Čeprav je Železna jama majhna, so njene drobne oblike pestre. Vidimo lahko stalagmite in stalaktite, sigove izrastke, ponvice in manjše zavese.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: