Konopljo (Cannabis sativa) pri nas ponekod gojijo, z njiv in vrtov pa včasih podivja v naravo zlasti na pripotja in ledine. V naravi pri nas od bližnjih sorodnikov rasteta le olesenela ovijalka navadni hmelj (Humulus lupulus), ki tako kot konoplja vsebuje precej eteričnih olj in flavonoidov, in drevo navadni koprivovec (Celtis australis) z užitnimi plodovi. Glede na vsebnost tetrahidrokanabinola (THC) delimo konopljo v dve podvrsti, to je v industrijsko konopljo (C. sativa ssp. sativa) z manj kot 0,3 odstotka THC v suhi teži in indijsko konopljo (C. sativa ssp. indica), ki doseže do štiri odstotke THC, v vršičkih ženskih rastlin pa celo do 10 odstotkov. 

Največ snovi THC je v indijski konoplji. Foto: Paul Biryukov/Shutterstock

V konoplji najdemo poleg različnih drugih farmakološko aktivnih snovi, kot so flavonoidi in terpenoidi, tudi več kot sto različnih kanabinoidov. Med njimi sta daleč najbolj raziskana tetrahidrokanabinol in kanabidiol (CBD), ki svoje učinke izzoveta z vezavo na kanabinoidna receptorja CB1 in CB2 ter nekatere nekanabinoidne jedrne in membranske receptorje. THC se veže zlasti na receptorje CB1, ki so v centralnem živčevju, s čimer zmanjša slabost, izboljša apetit in spanec ter zmanjšuje bolečino in občutek strahu. CBD po drugi strani ni psihoaktiven, modulira pa omenjene učinke THC. Z vplivom na receptorje CB2, ki so večinoma na celicah imunskega sistema in sodelujejo pri vnetnem odzivu, CBD blaži z vnetjem povezano bolečino in spastičnost, vpliva pa tudi na slabost in epilepsijo. Poleg naravnih kanabinoidov poznamo še sintetične, ki imajo zaradi tesnejše vezave na receptorje pogosto precej izrazitejše farmakološke učinke in s tem še večji potencial za zastrupitve. 


Pripravki konoplje za lajšanje težav 

Bolnikom z rakom zdravniki občasno predpišemo pripravke konoplje oz. naravne ali sintetične kanabinoide (največkrat kombinacije CBD in THC ali dronabinol) za lajšanje neješčosti, krčev in bolečine, slabosti in bruhanja, tesnobe in nespečnosti. Ti učinki so dobro utemeljeni v številnih kliničnih študijah. Pogosto bolniki sami jemljejo kanabinoide v upanju, da bodo ti delovali neposredno protitumorsko, da bi zavrli razvoj same rakave bolezni. Uporabljajo različne pristope, med katerimi prevladujeta kajenje mešanice posušenih ženskih socvetij, listov in vršičkov poganjkov (marihuane) ali zaužitje hašiševega ali CBD-olja, redkeje bolniki posežejo po transdermalnih obližih ali rektalnih oz. vaginalnih svečkah. Pri tem izhajajo iz ugotovitev številnih predkliničnih študij, v katerih so na celičnih kulturah in živalskih modelih pri različnih tipih tumorjev (med drugim na gliomih, nekaterih limfomih, raku debelega črevesa in danke, raku dojke, raku prostate in malignem melanomu) dokazali protitumorsko delovanje. Študije so pokazale, da mnoge rakave celice izražajo kanabinoidne receptorje in da kanabinoidi z vezavo nanje lahko sprožijo njihovo odmrtje ter preprečujejo razrast žilja in metastaziranje. Kljub temu je treba poudariti, da doslej še ni bila objavljena nobena klinična študija, ki bi dokazala učinkovitost kanabinoidov pri zdravljenju katere koli vrste raka. 

Na tržišču je velika poplava izdelkov s CBD-jem, a so njegove vsebnosti večinoma izredno nizke. Foto: ElRoi/Shutterstock

Neželeni učinki 

Kanabinoidi ob neprimernem doziranju in predolgotrajni uporabi povzročajo akutne in kronične neželene učinke, vezane zlasti na centralni živčni in srčnožilni sistem, kot so evforija, vrtoglavica, motnje hoje in govora, mišični zgibki, motnje spomina, pozornosti in razpoloženja, pospešeno razbijanje srca, padec tlaka, bolečine v prsnem košu ipd. Znano je tudi, da dolgotrajna pretirana uporaba oz. zloraba pripravkov iz konoplje, vsebujočih THC, zmanjša plodnost pri moških, sproži psihozo pri dovzetnih posameznikih in povzroča zasvojenost. Slednje se zgodi pri okrog 10 odstotkov rednih odraslih uživalcev, pri adolescentih pa še precej pogosteje (več kot 30 odstotkov). 


Poleg tega lahko tako naravni kot sintetični kanabinoidi na različne načine motijo delovanje drugih zdravil. Ker so kanabinoidi topni v maščobi, so v krvi vezani na beljakovinske prenašalce, s katerih lahko izpodrinejo druga zdravila, npr. imunomodulatorja ciklosporin in takrolimus, zdravilo za redčenje krvi varfarin, levotiroksin in nekatere antiepileptike, kot sta fenitoin in valproat. Na ta način se precej poveča njihova koncentracija v krvi, kar lahko vodi v neželene učinke, npr. krvavitve in zaspanost, zato so potrebne prilagoditve odmerjanja. 

Vplivi na druga zdravila 

Še pomembnejši so v tem sklopu vplivi, sproženi prek jetrnih encimov (citokrom P450), prek katerih se kanabinoidi presnavljajo. THC in CBD lahko z vezavo na te encime bodisi izpodrineta druga zdravila bodisi neposredno zavreta oz. pospešita njihove pretvorbe. Kanabinoidi lahko motijo tudi delovanje prenašalcev iz skupine glikoproteinov P. Tudi z omenjenimi vplivi kanabinoidi največkrat povečajo koncentracije zdravil oz. njihovih farmakološko aktivnih presnovkov v krvi, s čimer povečajo tveganje za neželene učinke. Ti se lahko pojavijo denimo ob sočasnem jemanju kanabinoidov in antiepileptikov, zdravil za redčenje krvi varfarina in dabigatrana, imunosupresivov (zaviralcev imunskega sistema) ciklosporina in takrolimusa, digoksina, nekaterih protibolečinskih zdravil, npr. naproksena, ter mnogih psihiatričnih zdravil (benzodiazepinov, antidepresivov in antipsihotikov). Uživanje THC in CBD v obliki tablet, kapljic, olja ali s hrano (v čajih, kolačkih, pudingih, bombonih idr.) lahko poveča učinek drugih zdravil. Kajenje marihuane, podobno kot velja za kajenje tobaka, pa po drugi strani večinoma zmanjša učinek zdravil. 

Uživanje THC in CBD v obliki tablet, kapljic, olja ali s hrano (v čajih, kolačkih, pudingih, bombonih idr.) lahko poveča učinek drugih zdravil. Foto: almaje/Shutterstock

Vplivi na kemoterapijo še neraziskani 

Našteti medsebojni vplivi so dobro preučeni, zelo malo pa je znanega o medsebojnem učinkovanju kanabinoidov in zdravil, ki se uporabljajo v kemoterapiji. Lahko sklepamo, da bi se ravni citostatikov v krvi morale ob sočasnem vnosu kanabinoidov v telo v določenih primerih povečati. Za CBD se je v nekaterih študijah izkazalo, da lahko nekoliko poveča privzem nekaterih citostatikov, npr. temozolamida, ki se uporablja za zdravljenje glioblastoma, v celice. Ker imajo kanabinoidi zaradi vezave na receptorje CB2 jasno izraženo imunosupresivno delovanje, bi lahko teoretično gledano neugodno vplivali na zdravljenje z imunoterapevtskimi pristopi. Vsekakor je področje interakcij kanabinoidov in kemo- ter imunoterapevtskih sredstev še zelo slabo raziskano, zato naj vsakršno kombiniranje poteka pod nadzorom zdravnika.