To je 6 najboljših začimb, ki pomagajo pregnati prehlad in viruse

1 Cimet - pomaga pri prehladu

Cimet je nepogrešljiv pri pripravi sladic ter kot dodatek kompotu in čaju. Dodajamo ga tudi različnim mesnim in zelenjavnim jedem. Najpogosteje je naprodaj mlet, kadar je mogoče, pa ga je bolje uporabiti v skorji. Ta vsebuje več koristnih učinkovin, poleg tega je običajno označeno, za katero vrsto cimeta gre. Naprodaj sta namreč cejlonski (Cinnamomum verum) in kitajski (Cinnamomum cassia). Pri tem je potrebne malo previdnosti, saj vsebuje precej kumarina (tudi do stokrat več kot cejlonski), ki je v večjih količinah škodljiv za jetra, zato ni priporočljivo uživanje več kot ene čajne žličke kitajskega cimeta dnevno. Ta je cenejši, zato žal običajno prevladuje v mleti obliki. 

Cimet pridobivajo s sušenjem notranje skorje cimetovca, do katere pridejo tako, da nekaj let staro drevo požagajo in na tanko olupijo v več plasteh. Večina cejlonskega cimeta še danes pride s Šrilanke, od koder tudi izvira. Cimet ni cenjen zgolj zaradi arome in rahlo pekoče-sladkega okusa, temveč ima zdravilne učinke, saj pomaga pri prehladih in prebavnih težavah. Zaradi številnih antioksidantov in eteričnih olj deluje kot naravni antiseptik. Posebno ugodne zdravilne učinke dosežemo s kombiniranjem cimeta in medu, saj oba krepita imunski sistem. Obkladki iz omenjene mešanice delujejo protibolečinsko.

2 Ingver - lajša vnetja 

Ingver je tropska začimbna rastlina iz jugovzhodne Azije, pri kateri se uporablja podzemeljska odebeljena korenika, tako v kulinariki kot za zdravilne namene, saj je eden najmočnejših antioksidantov. Bogat je z vitamini (predvsem skupine B) in minerali (kalcij, magnezij, fosfor). 

Najboljše so sveže korenike, naprodaj pa je tudi posušen mleti ingver, ki ima bolj pikanten okus in ga zato dodamo manj kot svežega. Poda se skoraj k vsem jedem, tudi sladkim. Ingver lahko naribamo ali narežemo na tanke kolobarje. Skupaj z drugimi jedmi ga pražimo, pečemo, kuhamo, uporabljamo pa tudi za sadne solate, kompote in pijače. Iz njega lahko pripravimo zdravilen čaj. 

Je odlično naravno sredstvo proti potovalni slabosti, pomaga pri glavobolu, vrtoglavici in bruhanju, zgagi. Lajša vnetja, pomaga pri prehladu in odpravlja bolečine, olajša in spodbuja prebavo, deluje proti napenjanju, saj pospešuje izločanje plinov, pomirja želodčne in črevesne krče. Ni pa ga priporočljivo uživati zvečer, saj zaradi stimulativnega delovanja lahko povzroča nespečnost. 

3 Kardamom - pomaga pri kašlju 

Kardamom je grmičasta tropska trajnica iz družine ingverjevk in uspeva predvsem na obalah Indije, Šrilanke, pa tudi Mehike in Gvatemale. 

Uporabljamo majhne stroke s pekočimi semeni. Semena izluščimo pred uporabo, da ohranimo značilno aromo, in jih stremo s terilnikom. Močan, limoni in popru podoben okus pristaja tako sladkim kot pikantnim jedem. Je nenadomestljiva začimba v indijskih jedeh ter veliko sladicah. V Afriki z njim blažijo grenak okus kave ali pravega čaja. 

Za kardamom velja, da je dober pospeševalec prebave, deluje proti krčem in vetrovom, žvečenje semen pa odpravlja neprijeten ustni zadah. Sodi med pekoča zelišča, ki pomagajo pri kašlju in prehladu. Pospešuje znojenje in lajša hripavost, popravlja izgubo okusa, prebavo in slabo absorpcijo hranil.

4 Zvezdasti janež - izboljša prebavo 

Drevo s privlačnimi zvezdasto oblikovanimi plodovi izvira iz jugovzhodne Azije. Semena vsebujejo eterično olje anetol, ki ga najdemo tudi v sladkem janežu in navadnem komarčku z naših vrtov. Aroma in okus sta mnogim znana po nekaterih osvežilnih bombonih (bronhi), ki jo vsebujejo. Semena stremo s terilnikom ali kupimo mleta. Zvezdasti janež najpogosteje uporabljamo za pripravo sladic, njegov okus in aroma pa se dobro podata tudi k juham in enolončnicam. Tem lahko dodamo kar cele zvezde. Ena ali dve sta dovolj, saj imajo zelo močan okus. Enako jih dodajamo toplim napitkom. 

Semena imajo tudi zdravilne učinke. Koristna so predvsem za pomoč pri prehladnih obolenjih in za izboljšanje prebave.

5 Klinčki - razkužujejo 

Klinčki ali nageljnove žbice so aromatični in pekoči cvetni popki klinčevca, drevesa, ki izvira iz Indonezije. Posušene cele dodajamo pri pripravi različnih jedi, v domačo marmelado in kot dodatek vročim pijačam. Za peko uporabljamo zmlete klinčke. 

Vsebujejo veliko eteričnega olja evgenol, ki deluje razkuževalno. Nekoč so jih žvečili za prikrivanje ustnega zadaha. Zaradi analgetičnih učinkov si lahko s klinčki pomagamo pri različnih vnetjih, predvsem v ustni votlini, pri zobobolu in glavobolu. Pomagajo tudi pri posledicah stresa in težavah s tesnobo ali nespečnostjo.

6 Muškatni orešček - blaži glavobol 

Muškatni oreh je seme do 20 metrov visokega zimzelenega drevesa. Drevo rodi marelicam podobne okrogle plodove. Ko lupina poči, so dozoreli in takrat se prikaže rjava pečka – oreh v tanki usnjati lupini, obdani z rdečim semenskim ovojem, ki s sušenjem porumeni. 

Imenujejo ga tudi muškatni cvet in se ravno tako uporablja kot začimba z močnim specifičnim vonjem in pekočim okusom. Prvotna domovina muškatnega drevesa so indonezijski otoki Moluki, danes pa jih gojijo tudi v drugih tropskih deželah. 

Začimba je primerna tako za slane kot sladke jedi, dodamo jo lahko juham, omakam, mesnim in zelenjavnim jedem. Naprodaj so zmleti in celi oreščki. Bolje se je odločiti za slednje, saj jih nastrgamo sproti po potrebi in tako dlje ohranijo svežino ter aromo. Jedem dodamo le kakšen ščepec. Muškatni orešček ima tudi zdravilne učinke, saj pomaga proti glavobolu, pri prebavnih težavah in boleznih mehurja.