Močne učinkovine lovorja so cenile že starodavne civilizacije. V Stari Grčiji so z listi te rastline celo strehe Apolonovih templjev, žvečile pa so jih tudi svečenice, ki so podajale prerokbe, saj jih je njihov narkotični vpliv popeljal v trans, v katerem so se laže povezale z bogovi. 


Z lovorjevim vencem je bil pogosto upodobljen tudi sloviti rimski politik Gaj Julij Cezar.


Za lovor še danes velja, da spodbuja možgansko aktivnost in pomaga pri koncentraciji, ker deluje ogrevalno, pa je dobrodošel tudi pri lajšanju težav, povezanih z revmatizmom. Lovor prav tako lajša prebavne težave, zavira rast glivic in deluje antiseptično, antibiotično ter antioksidativno.



Lovor prinaša večnost tudi na področju lepote. Z mazilom iz posušenih in zmletih lističev ter plodov, pomešanih z medom, so nekoč odpravljali starostne pege, lovorjevo olje pa še danes dodajajo kremam za čiščenje kože in izdelkom proti prhljaju.