Ste kdaj razmišljali o tem, kako boste izgledali, razmišljali in živeli čez 10, 20 ali 30 let? V kolikšni meri se lahko poistovetite s svojim prihodnjim jazom? Znanstveniki so ugotovili, da gre nekaterim to bolje od rok, spet drugi pa svojo starejšo različico dojemajo kot osebo, ki jim je povsem tuja. Prva in druga skupina ljudi se med seboj pomembno razlikujeta. Ljudje iz prve skupine so tisti, ki se veliko bolj zavedajo dolgoročnih posledic svojih dejanj, zato je njihovo vedenje precej bolj odgovorno, medtem ko druga skupina ljudi gleda predvsem na svoje kratkoročne koristi, poroča BBC.
Nepovezanost s prihodnjim jazom razlog za iracionalne odločitve
»Če osebo, kakršna sem danes, in osebo, kakšna bom postala jutri, dojemam kot dve ločeni osebi, našo današnjo verzijo ne zanima preveč, kaj bo doletelo jutrišnjo osebo,« je že leta 1736 zapisal filozof Joseph Butler. Prav to je bila tudi pomembna iztočnica raziskav, ki so se jih na to temo lotili avtorji v prihodnje.
Eden izmed njih je tudi Hal Hershfield, izredni profesor trženja, vedenjskega odločanja in psihologije na kalifornijski univerzi v Los Angelesu, ki je predpostavljal, da je občutek nepovezanosti s svojim prihodnjim jazom glavni razlog, zakaj ljudje sprejemajo odločitve, ki so na dolgi rok iracionalne. Ena izmed njih je nepripravljenost posameznika, da bi v dovolj zgodnji starosti začel z varčevanjem za obdobje po upokojitvi.
Preizkus s krogi in zmožnost dolgoročnega finančnega načrtovanja
Da bi Hershfield preizkusil svojo domnevo, se je odločil, da izvede študijo na to temo. Pri udeležencih raziskave je želel najprej izmeriti njihovo zmožnost poistovetenja s starejšo različico, zato je prednje postavil slike s pari krogov. Ti so se v večji ali manjši meri prekrivali med sabo ali pa so bili povsem odmaknjeni drug od drugega. Sodelujoči v raziskavi so morali izbrati tisto sliko, ki najbolje ponazori njihov pogled na verzijo sebe, kakršni bodo čez nekaj let. Kroga, ki sta se v veliki meri stikala med sabo, sta predstavljala večjo zmožnost poistovetenja s prihodnjim jazom.
Hershfield je želel v naslednjem koraku preveriti zmožnost udeležencev za dolgoročno finančno načrtovanje. V sklopu preizkusa so morali ti izbrati med dvema možnostma; ali bodo takoj dobili manjšo nagrado ali pa bodo počakali nekaj časa in bodo prejeli večjo nagrado. Prav tako je udeležence povprašal po tem, koliko uspejo prihraniti glede na dohodek, ki ga prejemajo.
Rezultati raziskave so potrdili teorijo, da so posamezniki, ki se lahko v večji meri poistovetijo s svojim prihodnjim jazom, bolj varčni in so se pripravljeni marsičemu v sedanjem trenutku odpovedati na račun tega, da bodo imeli od tega večje koristi čez nekaj let. Po drugi strani so posamezniki z manjšo zmožnostjo predstavljati si sebe čez nekaj let dali prednost trenutnim užitkom in ugodnostim, medtem ko se s prihodnostjo niso ukvarjali v tolikšni meri.
Večja pripravljenost poskrbeti za svoje zdravje in višji moralni standardi
Leta 2018 je Hershfield izvedel še eno raziskavo na to temo in ugotovil je, da so posamezniki, ki se lahko v večji meri poistovetijo s svojo različico v prihodnosti, bolj pripravljeni poskrbeti za svoje zdravje; se bolj zdravo prehranjevati in se posvečati redni telesni vadbi. Prav tako naj bi imeli višje moralne standarde. Zanje naj bi obstajala manjša verjetnost, da bodo goljufali.
»Če se ljudje čutijo v večji meri povezane s svojim bodočim jazom, bodo imeli boljšo zmožnost prepoznavanja posledic svojih današnjih odločitev na njihovo življenje v prihodnje,« je zaključil.
Leta 2020 so bili objavljeni izsledki še ene podobne študije, v sklopu katere so 10 let spremljali 4000 udeležencev. Ugotovili so, da so bili posamezniki, ki so se v začetku raziskave zlahka poistovetili s svojim bodočim jazom, po desetih letih veliko bolj zadovoljni s svojim življenjem kot udeleženci, ki te zmožnosti niso imeli. Njihovo zadovoljstvo naj bi bilo v veliki meri povezano s tem, da so v vseh teh letih na dnevni bazi v večji meri skrbeli za svojo finančno varnost in za svoje zdravje, zaradi česar so želi boljše rezultate na vseh področjih življenja.
Kako izboljšati to sposobnost?
Zmožnost poistovetiti se s prihodnjim jazom ima torej za posameznika številne koristi. Hershfield je v svoji raziskavi ugotovil, da ta sposobnost ni statična, ampak se jo da z določenimi metodami tudi izboljšati. Pri tem si lahko pomagamo z navidezno resničnostjo. Številne aplikacije so zmožne na podlagi trenutnega videza osebe podati najverjetnejšo sliko, kako naj bi ta izgledal, ko bo star na primer 80 let. Tako postane zanj dejstvo, da se bo nekoč postaral, bolj realno in sprejemati začne drugačne odločitve.
Druga možnost naj bi bila, da napišete pismo in ga namenite sami sebi, kakršni boste čez 20 let. V njem opišete, kako se boste v tistem obdobju najverjetneje počutili in kakšni bodo vaši načrti za prihodnja obdobja.
Hershfieldova študija je pokazala, da so se ljudje, ki so naredili take in podobne vaje, v prihodnje v večji meri posvečali aktivnostim, ki so jim prinašale dolgoročne koristi. Mednje spadajo skrb za zdravje, boljša organiziranost in načrtovanje financ ter skrb za dobre medsebojne odnose.
Morda vas zanima tudi --> Olimpijka Sara Isaković razkrila recept, kako sanje spremeniti v resničnost
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: