»Sistem za nagrajevanje se aktivira veliko močneje z visokimi cenami in na ta način očitno tudi izkušnja okušanja,« je pojasnil Bernd Weber z univerze v Bonnu, ki je raziskavo izvedla skupaj s francosko poslovno šolo Insead. »Zdaj se poraja zanimivo vprašanje, ali je mogoče sistem za nagrajevanje naučiti tako, da bo manj dovzeten za takšne učinke 'placebo marketinga',« je dodal nemški raziskovalec.



V raziskavi je sodelovalo 15 moških in 15 žensk, ki so vino okušali v aparatu za magnetno resonanco. Znanstveniki so jim povedali, koliko stane vsako vino, preden so ga popili po cevki. Nato so vsak vzorec ocenili na devetstopenjski lestvici. V vseh primerih je šlo za enako vino, le cene za steklenico so bile različne - tri, šest in 18 evrov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.



»Po pričakovanjih so sodelujoči trdili, da je bilo dražje vino boljšega okusa od cenejšega,« je povedala raziskovalka Hilke Plassmann.



Meritve z magnetno resonanco so pokazale, da sta bila sprednji reženj in striatum, ki sta povezana z nagrajevanjem in motivacijo, dejavnejša ob višji ceni. »Kaže, da se sistem za nagrajevanje in motivacijo poigrava z nami,« je sklenila raziskovalka Liane Schmidt. 



Če nas tako neverjetno prelisičijo že cene vina, kaj vse nam šele možgani sporočajo, ko pride do izbire dražjih živil, oblačil, kozmetike in ostalih materialnih dobrin. Marketinški strokovnjaki bodo nad dokazanim gotovo navdušeni, preprosti potrošnik pa se ob tako zavajajoči lastnosti naših možganov lahko vpraša le, ali nam sploh gre zaupati?