Bene Behrič, zeliščar, ki je pomagal že nešteto Slovencem z zastarano boreliozo

Čeprav sem ga klical v ponedeljek ob enajstih, je do tedaj prejel že več kot deset klicev glede zastarane borelioze. In vsak ponedeljek je tako, pa tudi večino torkov in sred. Zdi se, kot da se nam že dlje dogaja tiha epidemija te bolezni, ki marsikomu povzroča neizrekljivo trpljenje. Bene Behrič je eden naših najodličnejših zeliščarjev mlajše generacije. Je tudi eden prvih, ki je dobil uradno licenco za delo na tem področju. In ob vseh pričevanjih o njegovih uspehih se zdi toliko bolj zanimivo, da je življenjsko pot začel povsem drugje. Preden je uslišal svoj notranji klic, je namreč dolga leta delal kot avtoličar in izvedenec za avtomobilsko kozmetiko.

Od avtoličarja do zeliščarja: kako se življenjska pot tako zanimivo zasuka?

Po duši sem bil vedno človek narave. Že od malega sem bil naravnost obseden z zelišči in sem domačim pripravljal razne mešanice čajev za lajšanje trenutnih tegob. Vsako prosto minuto sem raziskoval rastline in njihov vpliv na človeka. Tudi kasneje sem požiral botanične knjige in vse konce tedna preživljal v raziskovanju planinskega raja, ki nas tu v okolici Kamnika obdaja. Počasi sem odkril, da imam v domačem okolju na voljo skoraj vse zeli, ki jih zeliščar potrebuje za učinkovito delo. Samo za morske se moram vsake toliko odpeljati na jug. Kakor koli, moj notranji klic je doživel pospešek, ko me je obiskala borelioza. 

Pri meni je bila težava tudi, da sem vmes večkrat dobil novo okužbo, torej svež ugriz klopa. Vedno sem se sicer nemudoma odzval, a danes vem, da se bakterija med antibiotično kuro lahko umakne v medcelične prostore oziroma neprekrvljene dele telesa. Tam vedri, dokler grožnja ne mine, potem pa začne ponovno povzročati razdejanje po telesu. 

Kdaj je bilo to?

Že tam nekje ob prelomu osemdesetih in devetdesetih. Takrat nisem o tej bolezni vedel nič. No, na srečo sem vedel vsaj toliko, da je treba pri pojavu obroča nemudoma ukrepati. Oddelal sem običajno kuro z antibiotiki in nisem več kaj dosti razmišljal o tem. Takrat še nisem vedel, da v boju z boreliozo antibiotik ni vedno uspešen. In tako se mi je z leti začela pojavljati vrsta zdravstvenih težav. Še huje je bilo, ker njihovega izvora zdravniki niso mogli natančno opredeliti. Je to revma? Je to artritis? 

Zanimivo. Meni so takrat, ko so se začele pojavljati prve težave zaradi zastarane borelioze, diagnosticirali tropski artritis. Ne pa tudi zastarane borelioze.

Pri meni je bila težava tudi, da sem vmes večkrat dobil novo okužbo, torej svež ugriz klopa. Vedno sem se sicer nemudoma odzval, a danes vem, da se bakterija med antibiotično kuro lahko umakne v medcelične prostore oziroma neprekrvljene dele telesa. Tam vedri, dokler grožnja ne mine, potem pa začne ponovno povzročati razdejanje po telesu. Veliko pa je seveda odvisno od posameznikovega imunskega sistema. 

Prebral sem čisto vse strokovne članke, ki so bili na voljo. Takrat sem tudi izvedel, da je Slovenija v svetovnem vrhu po okuženosti na število prebivalcev. In da imamo opravka z neverjetno inteligentno, zahrbtno in trdoživo bakterijo, ki je za povrh še izvrstna prevarantka in posnemovalka vrste drugih bolezni. Pri tem zna tudi zavesti naš imunski sistem in sprožiti razna avtoimunska obolenja. 

Kako se je zastarana borelioza kazala pri vas?

Oh, klasika: nepojasnljive bolečine v mišicah in sklepih, aritmija srca, neznanska utrujenost, še posebno poleti. Zbadanje v prsih, nemoč v nogah, hude otekline kolen … Vse to se je vleklo več kot dvajset let in me je dodatno spodbudilo k raziskovanju rastlinskega sveta. Počasi sem odkril, da je gozd naravna lekarna. Z raznimi pripravki sem si sicer naučil lajšati težave, dokončnega olajšanja pa mi ni uspelo doseči. Prelomnica je prišla leta 2010, ko se mi je sredi najhujše zime pojavil velikanski obroč po trupu. 

Sredi najhujše zime?

Tako je. Ker sredi tistega hudega mraza ni bilo nobene možnosti za aktivne klope, sem začel raziskovati, kaj se vendar dogaja. Na infekcijski kliniki sem naletel na specialista, ki mi je prvi razložil, da je borelioza mnogo težje ozdravljiva bolezen, kot mislimo. No, po tem sem se seveda resno zakopal v raziskovanje.

In tako ste počasi razdelali svoj današnji protokol s ščetico?

Prebral sem čisto vse strokovne članke, ki so bili na voljo. Takrat sem tudi izvedel, da je Slovenija v svetovnem vrhu po okuženosti na število prebivalcev. In da imamo opravka z neverjetno inteligentno, zahrbtno in trdoživo bakterijo, ki je za povrh še izvrstna prevarantka in posnemovalka vrste drugih bolezni. Pri tem zna tudi zavesti naš imunski sistem in sprožiti razna avtoimunska obolenja. Pri raziskovanju mi je bil v veliko pomoč nemški antropolog Dieter Wolf Storl. Da ščetica tako močno vpliva na boreliozo, je bilo tedaj pri nas bolj malo znano, zato sem jo začel pospešeno iskati. 

Da je borelioza tiha epidemija, je novembra 2018 izrekel evropski parlament, ko je izdal resolucijo o limski boreliozi.

Drži. Evropski parlament je v njej izrazil jasno zaskrbljenost zaradi obsega širjenja bolezni po EU. 

Mnogi so zaradi borelioze preprosto izgoreli, drugi se spoprijemajo s težjimi duševnimi stiskami. Tu so tudi vrtoglavice, zmedenost, slaba koncentracija … Med poznavalci se je udomačilo reklo, da te borelioza sicer ne ubije, ti pa vseeno lahko vzame življenje. Ali pa vsaj voljo do njega. 

Za povrh resolucija opozarja, da je zdravstveni sistemi vse prepogosto ne diagnosticirajo, med drugim zaradi pomanjkljivosti testov. In veliko bolnikov se potem leta in leta vrti v začaranem krogu domnevne hipohondrije. Boreliozi lahko pripišemo široko paleto drugih težav, celo številna psihološka obolenja z anksioznostjo in depresijo na čelu!

Ta psihološka obolenja povzroča predvsem nevroborelioza, torej borelioza, ki prizadene naš živčni sistem. Ta je po mojem mnenju ena najtežje ozdravljivih oblik borelioze. V vaši reviji ste recimo pred kratkim objavili intervju s Tatjano Grčo, avtorico knjige Skodelica življenja. Kar dvajset let se je spopadala z anksioznostjo, vse dokler ni ugotovila, da je pravi vir njenih težav zastarana nevroborelioza. Na slovenskem radiu smo po drugi strani lahko slišali intervju z gospodom, ki mu je borelija vzela sluh. In tudi glede na zgodbe mojih strank je mogoče sklepati, da je človeško telo sposobna načeti na prav vseh koncih. 

Katere bolezni najraje imitira? Oziroma za katere konkretne neozdravljive težave je najbolj verjetno, da se za njimi v resnici skriva nezdravljena borelioza?

Na eni strani dolgotrajne in nepojasnljive bolečine v sklepih in mišicah, na drugi pa že omenjena paleta duševnih težav. Mnogi so zaradi borelioze preprosto izgoreli, drugi se spoprijemajo s težjimi duševnimi stiskami. Tu so tudi vrtoglavice, zmedenost, slaba koncentracija … Med poznavalci se je udomačilo reklo, da te borelioza sicer ne ubije, ti pa vseeno lahko vzame življenje. Ali pa vsaj voljo do njega.

Ampak kot vem iz lastne izkušnje, lahko ščetica zelo pomaga.

Potem se gotovo strinjate, da rek, da raste rožica za vsako tegobo, drži kot pribit. Pomoč s tako imenovanimi tradicionalnimi zelišči je sad modrosti, ki se je med ljudmi prenašala iz roda v rod. Zelišča me najbolj fascinirajo, ker so tako vsestransko blagodejna. Primer: rman slovi po tem, da je dober za želodčne težave. A obenem v nasprotju z želodčnimi zdravili sinteznega izvora vsebuje tudi sestavine, ki so koristne še za vsaj deset drugih organov. Kombinacija različnih zelišč pa lahko doseže še multiplikativni učinek, ko učinkovine v zeliščih druga drugo krepijo in spodbujajo. Tako to za zdaj zmore samo narava. Vse svoje bolnike pri prvem obisku sicer opozorim, naj se posvetujejo tudi s svojim zdravnikom. Nikogar ne želim opogumljati, da zaobide uradno medicino. 

Je pa seveda res, da vas pogosto obiščejo prav tisti, nad katerimi je zdravstveni sistem že bolj ali manj dvignil roke.

Da je problem še večji, je v zadnjih letih tudi k nam priromala prej neznana oblika bakterije, ki ob okužbi ne povzroča obroča, kar je pri diagnostiki seveda velikanska težava. Poleg tega izostanek tega opozorilnega signala preprečuje takojšnje ukrepanje, ki je, ponavljam, ključno.