Gre za metodo HBM (Horseback Miracles), ki jo je od 90. letih na svojem ranču v Koloradu razvijal znanstvenik Terry Draper, njena posebnost pa je, da lahko ne samo izboljša delovanje možganov, ampak tudi popravi poškodovane strukture v njih. Že leto in pol jo izvajajo tudi pri nas, na Kraljevi domačiji v Borovnici. 

Janika Kržič je edina certificirana terapevtka po metodi HBM v Sloveniji in izvaja terapije na Kraljevi domačiji v Borovnici.

Začelo se je, ko je Danka srečala Američana 

Draperjeva tehnika (Draper Equine-Assisted Sensory-Based Therapy Methodology ali Draper Sensory Method) bi svetu ostala skrita, če se ne bi Američan srečal z dansko šepetalko konjem Hanne Stigaard in njeno hčerko, ki je pri petih letih zbolela za hudo boleznijo, podobno multipli sklerozi, posadil na enega svojih zdravilnih konj. Zgodil se je čudež, deklica je že po desetih minutah jahanja dobila povsem drugačen izraz na obrazu, ko je na konja sedla še mati, pa je vedela, zakaj. Preplavil jo je tako blažen občutek, kot da bi lebdela v morju spokojnosti, takšen, kot ga ni izkusila še nikoli. 

Draperjeva tehnika je po svetu pomagala že številnim odraslim in otrokom, ki trpijo za različnimi nevrološkimi motnjami, med njimi so denimo posttravmatski stres, izgorelost, avtizem, pomanjkanje koncentracije, disleksija, nemirnost, depresija, samomorilnost, agresija, bipolarna motnja. 

Terry ji je razložil, da so se njeni možgani umirili, to pa je povzročilo posebno konjsko gibanje, ki ima sposobnost ne samo nevtralizirati trenutni stres v naši glavi, s ponovitvami metode v treh korakih in 20 vajami, ki temeljijo na kineziologiji, načelih nevrofiziologije in senzorični integraciji, spodbudi možgane k naravnemu kemičnemu ravnovesju, gradnji informacijskih poti in posledično izboljšanju stanja v njih. Na koncu se spremenijo vzorci vedenja, kar zahodni medicini, ki se zanaša na farmacijo, še ni uspelo. 

Danski šepetalki konjem Hanne Stigaard je metoda HBM spremenila življenje.

Imamo jo tudi v Sloveniji

Draperjeva tehnika je po svetu pomagala že številnim odraslim in otrokom, ki trpijo za različnimi nevrološkimi motnjami, med njimi so denimo posttravmatski stres, izgorelost, avtizem, pomanjkanje koncentracije, disleksija, nemirnost, depresija, samomorilnost, agresija, bipolarna motnja. Terry je namreč po metodi HBM izučil že kar nekaj terapevtov, med njimi edino Slovenko Janiko Kržič s Kraljeve domačije v Borovnici. Terapije izvaja že leto in pol, njeni pacienti, ki k njej pridejo tudi iz tujine, pa so navdušeni nad rezultati. V Borovnico, kjer se dogajajo čudeži, pogosto pride tudi Hanne in z njo smo se ob eni od priložnosti pogovarjali, zakaj je terapija tako čudodelna, čeprav ne gre za prav nobeno čarovnijo. 

Meritve EEG so pokazale spremembe možganskega valovanja pri ljudeh, ki so sedeli na konju v takšnem gibanju. Zgodilo se je, da so njihovi možgani iz beta stanja, ki je značilno za stresne okoliščine, v dveh do štirih minutah prešli v alfa stanje zelo nizkih frekvenc, ki je pravzaprav podobno globoki meditaciji. 

Kako se Draperjeva metoda razlikuje od drugih terapij s konji?

Draperjeva metoda temelji na prav posebnem konjskem gibanju, ki vpliva na osebo, ki sedi na njem. To gibanje je živali prirojeno ali pa ne, kar pomeni, da je ne moremo naučiti z dresuro. Gre za ritem, ki je odvisen od konstitucije konja, položaja njegovih lopatic in sprednjih nog, tudi tega, kako visoko jih dviguje med hojo, kar vpliva na gibanje hrbta, ima pa sposobnost, da spremeni kemične procese v naših možganih. Ocenjujemo, da obstajata na svetu le okrog dva odstotka konjev, ki zmorejo to. Ne gre za posebno pasmo, a tisti, ki metodo poznamo, vemo, kateri je pravi, ko sedemo nanj.



Torej zibanje na premikajočem se konjskem hrbtu lahko popravi možgane? Sliši se neverjetno, razložite nam, prosim, kako.

Meritve EEG so pokazale spremembe možganskega valovanja pri ljudeh, ki so sedeli na konju v takšnem gibanju. Zgodilo se je, da so njihovi možgani iz beta stanja, ki je značilno za stresne okoliščine, v dveh do štirih minutah prešli v alfa stanje zelo nizkih frekvenc, ki je pravzaprav podobno globoki meditaciji. Stopnja kortizola, ki je v beta stanju tako visoka, da zablokira nevrološke poti do sprednjih možganskih režnjev (zato v stresu ne moremo trezno razmišljati), se je znižala in začel se je sproščati serotonin, hormon sreče. 

Prav to alfa stanje pa je ključno za uspeh metode HBM; šele ko so naši možgani sproščeni, so namreč dovzetni za spremembe, te pa moremo doseči v vestibularnem sistemu, delu notranjega ušesa, ki nadzira vse kemične procese v možganih. Znanstveniki so to dojeli šele leta 2009, Terry pa je že dolgo vedel, da rešitev leži v vestibularnem sistemu, saj je napredek videl pri svojih terapijah. Ko torej v prvih nekaj minutah v možganih dosežemo alfa stanje, na konju izvedemo dvajset vaj, ki so nevrologom dobro poznane in oblikovane tako, da popravljajo vestibularni sistem in uravnajo kemijo v naših možganih. Vidite, ne gre za noben hokus pokus.

Imamo preprost test, in sicer ko lahko človek vzvratno, brez sedla in z rokami na glavi sedi na konju v lahnem drncu, vemo, da se je njegov vestibularni sistem pozdravil. Zdrava oseba lahko doseže to stopnjo v petih urah. 

Če je Draperjeva metoda tako revolucionarna in jo lahko izvaja le tako majhen odstotek konjev na svetu, bo gotovo kmalu kdo izumil mehanskega konja s takšnim gibanjem.

So ga že, v Nemčiji, a ne deluje. Pravi konj se namreč ves čas prilagaja osebi, ki sedi na njem, in nam terapevtom tako sporoča, kaj se z njo dogaja. Pravzaprav nam pove, kdaj so jahačevi možgani še v napetem beta stanju, ko preidejo v stanje nizkih alfa valov, pa se tudi konj odzove na to. Takrat se ljudem kar malo zvrti in omahnejo na stran. To je znak, da se v možganih nekaj zgodi.

Utemeljitel metode HBM Američan Terry Draper je izučil že kar nekaj terapevtov, med njimi edino Slovenko Janiko Kržič s Kraljeve domačije v Borovnici.

Pa jih ni strah, da bodo padli s konja?

Ne, vedno je zraven terapevt, jahača ves čas drži. V trenutku, ko možgani preidejo v alfa stanje, jih strah zapusti. Veliko ljudi nam je po terapiji povedalo, da so se na tej točki počutili, kot da so poleteli. Imeli smo tudi odvisnika od mamil, ki je med terapijo naenkrat zavpil: »Kakšne droge, ta občutek je boljši kot biti zadet.« Jasno, saj so njegovi možgani takrat sami sprostili ogromno serotonina. Nič na tem svetu ne premaga njihovih lastnih zmogljivosti.

In kdaj veste, da so se zacelili? Da je terapija opravila svojo nalogo?

Imamo preprost test, in sicer ko lahko človek vzvratno, brez sedla in z rokami na glavi sedi na konju v lahnem drncu, vemo, da se je njegov vestibularni sistem pozdravil. To ni nobena akrobacija, celo ljudi, ki so imeli težave s hojo ali niso mogli stati vzravnano, smo že hitro pripeljali do točke, da na konju v drncu sedijo sami brez pomoči. To namreč pomeni, da ima oseba popoln nadzor nad svojim telesom, kar se lahko zgodi le, ko so možgani sproščeni in hormoni v popolnem ravnovesju. Zdrava oseba lahko doseže to stopnjo v petih urah.

Tisti konji, ki pa so pripravljeni sodelovati, se zavedajo, kakšen učinek imajo na človeka. V njihovih odzivih se vidi, kako ponosni so, da lahko pomagajo. 

Ali terapije škodujejo konjem?

Ne, kot šepetalka konjem komuniciram z njimi in povem vam, da lahko terapijo izvajamo samo z živalmi, ki si tega same zares želijo. Ne moremo jih prisiliti. Na Danskem smo recimo našli konja, ki se je gibal v popolnem ritmu, a ko smo z njim želeli izvajati terapijo, preprosto ni hotel sodelovati. In to je bilo to. Tisti konji, ki pa so pripravljeni sodelovati, se zavedajo, kakšen učinek imajo na človeka. V njihovih odzivih se vidi, kako ponosni so, da lahko pomagajo.