7 nasvetov, s katerimi boste za hrano zapravili manj in hkrati pomagali okolju

Smernice uravnoteženega prehranjevanja, ker je to med osnovnimi podporniki našega zdravja, v teoriji bržkone dobro poznamo. Prav tako da so s tem, ko segamo po lokalni, sezonski in ekološko pridelani hrani, ki naj bi bila v večini rastlinska, naše prehranske navade prijaznejše tako do zdravja kakor tudi – okolja. Premislek o vrsti živeža, njegovi količini in izvoru se začne že pri sestavljanju nakupovalnega seznama. 

Na Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) so jasni, da je čas, da vsak od nas naredi korak k bolj trajnostnemu prehranjevanju. »Ali februarja res potrebujemo jagode? Avokado iz Peruja? Od dva do tri mesne obroke na dan? Čas je za korenite spremembe nakupovalnih navad, tudi za opustitev nekaterih živil,« sporočajo z ZPS in skupaj z Ekologi brez meja ponujajo konkretne nasvete pri načrtovanju, kaj jesti, da ne bo presežkov hrane. Kajti: »Hrana je preveč dragocena dobrina, da bi jo zavrgli.« S temi nasveti, boste tudi vi z lahkoto izboljšali svoje nakupovalne in prehranjevalne navade. 

1 Obroke načrtujmo

Pri odločitvi, kaj bo za kosilo ali večerjo, naj nas vodijo sestavine v hladilniku. Načrtujmo dan ali teden vnaprej, poglejmo, kaj imamo v zalogi, in spremljajmo roke uporabe živil. Najprej uvrstimo na jedilnik izdelke s krajšim rokom uporabe. V trgovino se odpravimo le po manjkajoče sestavine.

2 Nakupovalni seznam obvezen 

Preden se podamo v nakup, preverimo, kaj res potrebujemo. V trgovino se odpravimo siti, da nas ne zamikajo živila, ki jih ni na nakupovalnem seznamu in jih pravzaprav ne potrebujemo. Kupimo toliko, kot vemo, da bomo pojedli. 

3 Ne kupujmo večjih količin, ker so v akciji

Tudi z nakupom znižanih živil tik pred iztekom roka uporabe lahko pripomoremo k zmanjšanju količin zavržene hrane, a le če jih takoj porabimo. Živila z zelo dolgim rokom uporabe, kot so konzerve fižola in koruze, seveda lahko v shrambi čakajo dlje, a ne pozabimo nanje. Naredimo seznam živil, ki jih imamo doma, pripišimo datume uporabe in najprej porabimo tiste, ki jim bo rok prej potekel.

4 Skuhajmo toliko, kolikor bomo pojedli

Hrano pred pripravo stehtajmo, posebno če kuhamo za več ljudi. Za glavni obrok bo zadostovalo od 120 do 150 gramov svežega mesa in 200 gramov krompirja ali od 80 do 100 gramov testenin na osebo. Poznavanje pravih količin je ključno za ohranjanje zdravja.

5 Shranimo in porabimo ostanke obroka

Ostanke kosila ali večerje shranimo v hladilniku in jih porabimo naslednji dan. Za shranjevanje uporabimo namenske steklene ali plastične posode s pokrovom, bolj trajnostno ravnamo, če se odločimo za stekleno embalažo vloženih kumaric, marmelade ali kompota. 

6 Živila zamrznimo ali predelajmo

Posušena živila, kot so žita, stročnice, oreščki in kruh, je bolje hraniti pri sobni temperaturi in ne v hladilniku, da se ne navzamejo vlage. Če smo kupili preveč in sveže zelenjave ali mesa ne bomo mogli uporabiti do roka, živila zamrznimo. V zamrzovalniku naj ne ostanejo predolgo, saj lahko izgubijo senzorične lastnosti, saj nekateri encimi delujejo tudi pri zelo nizkih temperaturah. Zelenjavo in sadje lahko predelamo v različne juhe, kompote, omake, džeme, vložimo v kis ali olje, pasteriziramo in shranimo v steklenih kozarcih. 

7 Pomembna je kakovost, ne količina

Namesto količini dajmo prednost kakovosti. Kupujmo lokalno in domače. Tako podpiramo lokalno gospodarstvo in spodbujamo slovenske kmete, da na trajnosten način pridelajo čim več hrane, ki konča na naših krožnikih. Če nimamo svojega vrta, domače pridelke kupimo pri pridelovalcih, lokalne in ekološke hrane je vse več tudi v živilskih trgovinah. Tako bo uvoz manjši, krajše bodo transportne poti, zaužita hrana bo bolj sveža in hranljiva, s tem pa bo pridelava hrane manj obremenjujoča za okolje.