Pravite, da so konflikti del vajinega vsakdana? Marsikdo bi rekel, da je tako težko živeti …

Leonida: To ne pomeni, da sva skregana. Gre za to, da sva si različna in se v veliko stvareh ne strinjava. Odkriti sva morala način, kako nestrinjanja sprejeti in jih razumeti.

Albert: Vsak vidi stvari po svoje. Eden od partnerjev na primer vidi številko šest, drugi vidi številko devet in potem se prepirata o tem, kdo ima prav. To vodi v veliko jeze, nestrpnosti, tudi nasilja. V partnerstvu se tako ustvarja občutek boja, občutek, da te partner ne razume in to na odnos vpliva zelo uničevalno. Treba je sprejeti partnerjevo različnost. 

Ko vidim, da me Albert sliši in razume, mi je vseeno, kako se odločiva. Pomembno mi je le, da sem slišana. V takem primeru mi ni težko, tudi če je »po Albertovo«. 

To potem pomeni, da mora vsak od partnerjev malce popustiti?

Leonida: Ne, jaz sem se naučila v življenju prepoznati, kaj je zame pomembno in znam to možu tudi sporočiti. Kadar se pri kakšni stvari ne strinjava in je ta stvar povezana z mojo potrebo, dam možu to jasno vedeti. Takrat se odločiva v skladu s to mojo potrebo. Ko greva na predavanja recimo, pa imava določene stvari narejene tako, kot si želi Albert, ker se meni ne zdijo tako pomembne, njemu pa nudijo občutek varnosti. To nama uspe, ker sva oba z Albertom empatična in ker nama je mar, kako se drugi počuti.

Albert: Prostora mora biti za potrebe obeh, potrebe obeh morajo biti uslišane, nato se lahko vse dogovoriva.

Leonida: Ja, res je. Meni je na primer, ko vidim, da me Albert sliši in razume, vseeno, kako se odločiva. Pomembno mi je le, da sem slišana. V takem primeru mi ni težko, tudi če je »po Albertovo«. 


Pravita, da se še vedno učita živeti skupaj. Kaj to pomeni, da se ljudje neprestano spreminjamo in da se moramo vedno znova učiti sobivanja?

Albert: Mi se spreminjamo, cel naš družinski sistem se spreminja. Midva sva trenutno v obdobju, ko bova vedno več sama, ni več otroških skrbi in opravkov okrog tega. Velik izziv je, kako, po tem, ko otroci odidejo, ohraniti občutek živosti, igrivosti v partnerstvu. Kako napolniti prosti čas, kaj vse lahko zdaj drug z drugim počneva. Ves čas se soočava s kakšnimi izzivi, nepričakovanimi situacijami, ki naju iztirijo, zato se vedno znova učiva, kako se razumeti.   

Leonida: A vendar imam občutek, da se zdaj, po petintridesetih letih zakona, ne ukvarjava več toliko s tem, kako stvari rešiti, ampak kako jih narediti še boljše. Ukvarjava se s tem, kako si v težkih situacijah priskočiti na pomoč. V najinem odnosu sva dosegla mir in je res fino. 

Preberite še: