Te dni beremo poročila, da je Slovenija po umrljivosti zaradi covida-19 s tretjega mesta pristala na enajstem med evropskimi državami. Ker smo po precepljenosti še veliko slabši od večine teh, bo v prihajajočem valu smiselno ljudi zaščititi večplastno. 

Številne študije iz obdobja pandemije so pokazale, da večinoma hudo obolevajo le posamezniki s pomanjkanjem (pod 50 nmol/l) ali hudim pomanjkanjem (pod 30 nmol/l) vitamina D, prav tako so umrli zaradi covida-19 večinoma posamezniki iz skupine s pomanjkanjem vitamina D. 

Od začetka pandemije sem si prizadeval v javnosti poudarjati pomen ukrepov, kot so maske in imunomodulacija (krepitev imunskega sistema), zlasti z vitaminom D. Zdaj je na voljo najpomembnejši ukrep – cepljenje, ki močno zmanjša obolevnost in smrtnost. Pohvalno je, da zanimanje zanj narašča. Ker pa se nam bliža verjetno največji, a hkrati najbrž zadnji večji val, je toliko pomembneje, da se ljudje nanj dobro pripravijo. Pri krepitvi imunskega sistema igra pomembno vlogo vitamin D in pravi čas začetka njegovega nadomeščanja je zdaj, jeseni. 

O pomenu vitamina D smo zdravniki pisali že od začetka marca 2020 in glede na slovensko študijo prof. dr. Igorja Pravsta ga je že decembra 2020 jemalo skoraj 60 odstotkov prebivalcev Slovenije (leta 2018 le približno osem odstotkov), kar je posledica našega ozaveščanja slovenskega prebivalstva ob svetovnem dnevu vitamina D 2. novembra lani. 

Od sredine septembra naše telo s sončnimi UVB-žarki naravnega vitamina D v koži žal ne more več tvoriti. Foto: Evgeny Atamanenko/Shutterstock

Vloga v imunskem sistemu

Vitamin D aktivira zlasti vrojeni imunski sistem, z aktivacijo prepisa genov za beljakovine za normalno delovanje makrofagov in celic ubijalk. Deluje tudi z velikim vplivom na pridobljeni ali humoralni imunski sistem, katerega osrednje celice so B-limfociti, s tvorbo protiteles, na razvoj katerih vpliva tudi cepljenje. Zdaj so v grški študiji dokazali, da imajo posamezniki, ki so cepljeni zoper covid-19 in imajo dobre ravni serumskega vitamina D, višje ravni (titre) zaščitnih protiteles, kar je bilo pred leti že dokazano ob cepljenju zoper gripo. Že vrsto let je znano iz randomiziranih študij in metaanaliz, da normalna raven vitamina D zmanjša pojavnost okužb in omogoča blažji potek ne samo respiratornih virusnih, ampak tudi drugih okužb. 

Lani sem v medijih pozval vse prodajalce vitamina D, naj ne izkoriščajo pandemije za dvig cene, in na srečo se to ni zgodilo. Proizvodnja vitamina D je s tehničnega vidika izredno poceni, zato ni razloga, da bi bila cena visoka. 

Vloga v pandemiji covida-19

Številne študije iz obdobja pandemije covida-19 so pokazale, da večinoma hudo obolevajo le posamezniki s pomanjkanjem (pod 50 nmol/l) ali hudim pomanjkanjem (pod 30 nmol/l) vitamina D, prav tako so umrli zaradi covida-19 večinoma posamezniki iz skupine s pomanjkanjem vitamina D. V praksi to pomeni, da igra pomembno vlogo preventive hudega poteka že pred okužbo ali tik po začetku simptomov. Ko virus vdre v telo, mora vrojeni imunski sistem že biti pripravljen na njegovo odstranitev, sicer je razmnoževalna faza virusa obsežnejša in virusno breme se poveča. V kasnejših fazah covida-19 (na primer deset dni od začetka simptomov, ko bolnik potrebuje hospitalizacijo zaradi imunske faze bolezni), so ravni vitamina D pomembne za ublažitev citokinskega viharja, ki je lahko za življenje usoden, vendar tedaj ne more imeti več takšne pomembne vloge kot pred okužbo ali takoj po začetku simptomov. 

Največ vitamin D je naravno prisotnega v divjem lososu. Foto: Yulia Gust/Shutterstock

Kje vse lahko pridobimo vitamin D?

Največ ga lahko pridobimo s soncem z UVB-žarki na naši geografski širini od sredine aprila do sredine septembra od 11. do 16. ure. Dovolj je že do 15 minut dnevno, v nasprotnem tvegamo opeklino kože in povečamo tveganje za nastanek kožnega raka. V slovenski prehrani, ki tradicionalno ne temelji na morski, ga je malo. Rumenjak vsebuje približno 20–30 enot vitamina D, zelo malo ga je v mleku. So pa študije pokazale, da ga imajo jajca kokoši, ki so rejene na prostem, in mleko krav, ki se pasejo na soncu, do trikrat več kot tistih živali, ki so rejene hlevsko. Nekaj vitamina D v obliki D2 je v gobah. Največ ga je v divjem lososu (v 100 gramih ga je 400 enot), če pa je losos umetno vzrejen, ga je do štirikrat manj. 

V Sloveniji si prizadevamo, da bi po vzoru skandinavskih držav imeli državno strategijo umetnega bogatenja hrane z vitaminom D (bodisi mlečnih bodisi pekovskih izdelkov), saj ljudje ne bi bili izpostavljeni pomanjkanju, ki ima večplastne negativne učinke. Dokler se državna strategija vitamina D ne začne izvajati, je vsak posameznik prepuščen lastni izbiri, da ga nadomešča ali ne. 

Pravi čas nadomeščanja

Slovenija dokazano spada med države z velikim pomanjkanjem. Od sredine septembra s sončnimi UVB-žarki naravnega vitamina D v koži ne moremo več tvoriti, poletni encimski mehanizmi razgradnje, ki poleti skrbijo, da ne poraste preveč, pa so jeseni še zelo aktivni in ga pospešeno razgrajujejo. Temu v prid govore vse študije serumskega vitamina D, po katerih je največji upad v koncentraciji prav od sredine septembra do sredine oktobra. Zato je v sredini septembra pravi čas, da lahko z nizkim dnevnim vnosom ohranimo poletne ravni, saj je mesec ali dva kasneje serumsko raven z nizkimi odmerki težko zvišati. 


V Sloveniji si prizadevamo, da bi po vzoru skandinavskih držav imeli državno strategijo umetnega bogatenja hrane z vitaminom D (bodisi mlečnih bodisi pekovskih izdelkov), saj ljudje ne bi bili izpostavljeni pomanjkanju, ki ima večplastne negativne učinke. Dokler se državna strategija vitamina D ne začne izvajati, je vsak posameznik prepuščen lastni izbiri, da ga nadomešča ali ne. Lani sem v medijih pozval vse prodajalce vitamina D, naj ne izkoriščajo pandemije za dvig cene, in na srečo se to ni zgodilo. Proizvodnja vitamina D je s tehničnega vidika izredno poceni, zato ni razloga, da bi bila cena visoka. 

Konec leta 2020 smo štirje avtorji (prof. dr. Marija Pfeifer, prof. dr. Igor Pravst, prof. dr. Alojz Ihan in jaz) napisali priporočila za nadomeščanje pri posameznikih s tveganjem za pomanjkanje, v odmerku od 800 do 2000 enot na dan za odraslo populacijo. V primeru simptomov okužbe pa 14.000 enot na dan prve štiri dni po začetku simptomov, nato enako kot prej. Letos so bila izdana tudi irska priporočila, ki svetujejo od 800 do 1000 enot vitamina D na dan za vse prebivalstvo. Prav tako so bila izdana španska priporočila, ki pa svetujejo od 1000 do največ 4000 enot dnevno. 

Posvetujte se s svojim zdravnikom, koliko vitamina D bi morali podporno uživati. Foto: R_Szatkowski/Shutterstock

Na recept?

Lani je bila razširjena indikacija predpisovanja vitamina D na recept, do katerega so upravičeni tudi tisti s prepoznanim visokim tveganjem za pomanjkanje, vključno s starostniki in tistimi, ki poleti ne morejo biti izpostavljeni soncu. 

Vitamin D vpliva na hormonski sistem, tako na ženske kot moške spolne hormone, pri moških značilno zvišuje raven testosterona. Ugodno vpliva na psihično stanje in zmanjša tveganje za anksioznost in depresijo. Zanimive so študije, po katerih zmanjša tveganje za rakave in avtoimunske bolezni. 

Neželeni učinki

Vitamin D ima visok varnostni profil, kar pomeni, da so neželeni učinki v priporočenih odmerkih neznatni. Posebno pozornost je treba posvetiti tistim, ki imajo znane višje ravni serumskega kalcija, pri granulomatozah (kot je sarkoidoza), limfoproliferativnih boleznih in boleznih ledvic ter ledvičnih kamnih, pri katerih ob nizkem dnevnem odmerku posebnosti ni pričakovati. Neželeni učinki se pojavijo pri serumskih ravneh nad 200 do 375 nmol/l. 

Druge naloge v telesu

Vitamin D pa nima samo ugodnega učinka na imunski sistem. Vse telesne celice imajo receptor za vitamin D (VDR), prek katerih deluje na celična jedra s prepisovanjem genov za različne telesne funkcije. Najbolj znan je učinek na metabolizem kalcija in fosforja ter mineralizacijo kosti. Pomembni so učinki na mišični sistem, kjer preprečuje katabolizem in je še kako pomemben pri preprečevanju sarkopenije (razgradnje mišičnine) zlasti pri starejšem delu prebivalstva. Pomemben je vpliv na hormonski sistem, tako na ženske kot moške spolne hormone, pri moških značilno zvišuje raven testosterona. Ugodno vpliva na psihično stanje in zmanjša tveganje za anksioznost in depresijo. Zanimive so študije, po katerih zmanjša tveganje za rakave in avtoimunske bolezni. 

* Darko Siuka, dr. med., specialist gastroenterolog, zaposlen v Interni kliniki UKC Ljubljana