»Odkar pomnim, sem rada ustvarjala, estetika je bila vedno del mene. Mami je ljubiteljska šivilja, popoldneve in večere je preživljala v šivalnici, jaz pa z njo,« pojasnjuje svojo ljubezen do oblikovanja in mode Vita Ivičič, ki prihaja iz Bele krajine. V osnovni in srednji šoli je sprva izdelovala nakit in ga uspešno prodajala na sejmih. Nato se je na študiju oblikovanja postopoma specializirala tudi v oblikovalko pletenin in prejela mednarodno nagrado Mittelmode v Milanu. Ob besedi moda prijetna sogovornica pomisli na dobro oblikovanje, ustvarjalnost in svobodo. In vedno bolj tudi na naravo.

Študirali ste tudi v tujini, ampak kako ste začutili, da si želite ustvarjati v skladju z naravo, kaj je bilo ključno?

V prvem letniku študija smo imeli predavanje na temo trajnostnega oblikovanja, trajnostne proizvodnje in kako lahko z našim delovanjem v oblikovanju pozitivno ali negativno vplivamo na naravo. Predavateljica je bila vodja organizacije Textile Environment Design, s takratnim sedežem na fakulteti, ki sem jo obiskovala. Predavanje me je popolnoma prevzelo in začela sem aktivno raziskovati to področje. V okviru fakultete sem nato sodelovala pri več projektih omenjene organizacije. Po končanem študiju sem vse pridobljeno znanje in vrednote prenesla v svoje delo. 

Najraje uporabljam domače laneno platno. Gre za neuničljiv, surov in prvinski material. Lan oziroma laneno platno je ponos nas Belokranjcev, žal pa se proizvaja zgolj še v manjših količinah. Vsake toliko se najde kakšna bala blaga na zapuščeni kmetiji. 

Bi lahko dejali, da je vaša moda tudi brezčasna, ali se ozirate na aktualne zapovedi?

Težim k temu, da so moja oblačila narejena iz kakovostnih materialov, da so oblikovana preprosto, vsestransko in narejena v Sloveniji. Želim si, da bi stranke kupile moje izdelke zavestno in z namenom, da bi jih nosile več sezon. Tako da lahko rečem, da so brezčasni. Sama aktualnim smernicam zavestno ne sledim, so pa moja oblačila vedno narejena po trajnostnih načelih in s tega vidika bi lahko rekli, da so trenutno modna, saj je trajnostna moda zadnja leta postala globalni trend. 

Kaj vam pomeni prestižna nagrada Mittelmode iz Milana?

Potrditev tujih strokovnjakov, da je moje delo kakovostno in opaženo. Po prejemu nagrade sem dobila nov zagon za ustvarjanje.

Kako pa ste se našli v sodelovanju s trgovino Viktor Barlič, menite, da bi se morali slovenski oblikovalci bolj povezovati?

S Tino (lastnico trgovine Viktor Barlič) naju je povezala skupna prijateljica. V trgovini se moji izdelki uspešno prodajajo že kar nekaj let. Za prihodnjo pomlad skupaj pripravljava omejeno kolekcijo torb, jaz bom oblikovala blago, Tina pa dizajn. Sodelovanja so vsekakor dobrodošla in zame nov izziv. Pred kratkim sem s slovensko trajnostno modno znamko Mila Vert predstavila obleko, ki je plod našega skupnega sodelovanja. Slovenija je res majhna in ni težko navezati stika z drugimi oblikovalci. Po mojih izkušnjah se kar veliko povezujemo, pomagamo si z nasveti o nakupu blaga, proizvajalcih in med seboj delimo uporabne kontakte. 

Kaj vas najbolj navdihuje v letošnji jeseni?

Spet in vedno narava, novi potiski rož, ki sem jih oblikovala za jesensko kolekcijo.

Kateri odtenki so vam najbliže?

Najraje imam nežne, svetle odtenke. Barve, ki se zlijejo z naravo in same po sebi ne izstopajo, so preproste za kombiniranje in plastenje oblačil. Za popestritev pa pri delu pogosto uporabim zlato barvo. 

Kako pravzaprav ustvarite posamezen kos? Gre za ročno izdelavo?

Vse se začne z izdelavo novih rožnih vzorcev na blagu. Nekako mi narava narekuje, kaj ustvariti, kakšna bo nova kolekcija. Vse je pogojeno s tem, katere rastline cvetijo v času, ko tiskam na blago. Predstavljajte si cvetoč travnik, možnosti je neskončno. Vedno znova spoznavam nove rastline in se sproti učim, kako jih natisniti, da bodo oblike in barve čim bolj jasne.

Ko izberem potisk, sledi izbira blaga. Vselej težim k naravnim materialom, če je možno, proizvedenim v Evropski uniji, s preverjenim poreklom. Najpogosteje uporabljam lan, svilo ali volno. Za letošnjo zimsko kolekcijo sem pripravila volneno blago, stkano po meri prav zame, v omejeni količini. Proizvedeno je bilo v edini tkalski delavnici v Londonu, katere lastnik je mlad fant, ki obnavlja stare statve in ohranja to izumirajočo butično obrt. 

Kaj pa material?

Najraje uporabljam domače laneno platno. Gre za neuničljiv, surov in prvinski material. Lan oziroma laneno platno je ponos nas Belokranjcev, žal pa se proizvaja zgolj še v manjših količinah. Na prste ene roke bi lahko naštela domačije, ki ga še vedno sejejo in iz njega potem tkejo blago. Ker gre bolj za prikaz obrti in ohranjanje kulturne dediščine, so količine proizvedenega blaga zelo majhne. Verjemite mi, da je najti pravo domače platno pravi izziv. Vsake toliko se najde kakšna bala blaga na zapuščeni kmetiji. Z uporabo skrbno izbranih materialov zavestno podpiram ohranjanje naše kulturne dediščine. Sem pa prepričana, da se tudi gospe, ki nosijo moje kose, počutijo veliko bolj posebno, kajti »nosijo« zgodbo. Poleg vseh že opisanih materialov imajo v mojem srcu posebno mesto ohranjene starinske čipke. Te pogosto najdem na starinskih prtih, ki čakajo novega lastnika na bolšjih sejmih, nato jih predelam v unikatna oblačila.

Odraščala sem na kmetiji. V družini imamo v lasti več polj, ki pa jih trenutno ne obdelujemo. Že nekaj časa si želim, da bi nanje zasejali lan in iz njega pozneje stkali platno. Na pomlad v sodelovanju s Krajinskim parkom Kolpa ter domačini načrtujemo izvedbo testnega projekta proizvodnje lanenega platna. Verjamem, da nam bo uspelo in bo vsako poletje v Beli krajini cvetelo veliko lanu.

Kot ste lahko že razbrali, je pri mojih oblačilih poudarek na materialih. Najraje izdelujem preproste kroje. Unikatne šivane kose izdelujem jaz, pri ročno pletenih izdelkih mi pomagajo mami, teta ter nekaj lokalnih pletilj. Del oblačil, ki so proizvedena konfekcijsko, je zašitih v šiviljski delavnici, blago pa je vedno natisnjeno po meri. 

Komu namenjate svoje stvaritve in ali naredite kaj tudi po naročilu?

Predvsem ženskam, ki so rade lepo oblečene in jim je hkrati pomembno, kako in kje so oblačila, ki jih nosijo, narejena. Moje stranke so ozaveščene ljubiteljice narave in estetike. Po naročilu večinoma izdelujem kose, narejene iz starinskega lanenega platna. Po želji stranke jih lahko potem pobarvam z rastlinskimi barvili, ki jih kot stranski produkt pridobim iz narave. Resnično in iz srca se trudim delati in živeti v skladu z naravo in pomagati pri njenem ohranjanju, reševanju.

Zaupajte, kateri je nujni kos letošnjih hladnih mesecev.

Volnene nogavice, ročno pletene iz slovenske volne.