Po študiju igre v ZDA in Veliki Britaniji se je Ljubljančanka Tina Košak vrnila v rodno Slovenijo in se začela ukvarjati z režijo ter ustvarjanjem novih televizijskih formatov in reklam. Dvajset let kasneje je strast našla v oblikovanju nakita, ki ga ustvarja pod imenom Floios. Njene izdelke so takoj opazili na slovenskem natečaju Creative & circular ter v Bruslju na mednarodnem dogodku European Circular Economy Stakeholder Platform Conference. Letos bi morali biti predstavljen v Milanu v sklopu oblikovanja za postapokaliptični svet, ki pa je zaradi pandemije odpadlo. 

Kaj pomeni beseda, ime vaše blagovne znamke Floios?

Beseda floios pomeni v grščini drevesna skorja, lubje. 

Vedno bolj me zanimajo spremembe v naravi, na primer z namenom utrgam vejico pokljuške smreke in naredim zapestnico z zgodbo o prihodnosti teh dreves. Moja želja je ustvariti nov komunikacijski kanal in informirati o spremembah, ki nas čakajo.

Imate tudi sicer radi Grčijo? S katerim kosom nakita ste se ji poklonili?

Grčijo obožujem zaradi ljudi, narave in hrane seveda. (smeh) Nanjo me spominjajo moji unikati, priponka ali zapestnica, ki ju je oblikovala cipresa, ki predstavlja večnost. 

Kako ste pravzaprav začeli ustvarjati nakit?

To je bilo čisto naključje. V resnici me ni nikoli zanimal, čeprav je bil moj pradedek zlatar. Zanimale so me narava in njene skrite oblike, ki jih ljudje opazimo šele takrat, ko so vlite v dragoceno kovino in se dobesedno dotikajo naših teles. V resnici sem si želela vzpostaviti dobeseden stik z naravo in govoriti zgodbe o njej. Jaz nisem oblikovalka, sem nabiralka oblik. Drug vidik pa je bil trajnost in sledljivost.

Kako vas »pokliče« oziroma navdihne določen listič, deblo, plod, da ga nato uresničite v kosu nakita?

Imam hiperfokus, kar je lahko težava v življenju, meni pa pride prav. To pomeni, da me vedno pritegnejo skriti detajli; suha vejica, ki leži na cesti in čez katero se je pravkar zapeljal avto, je lahko prekrasna verižica. List žajblja na maminem vrtu pa si ovijem okrog prsta in nastane prstan. Vedno bolj me zanimajo spremembe v naravi, na primer z namenom utrgam vejico pokljuške smreke in naredim zapestnico z zgodbo o prihodnosti teh dreves. Moja želja je ustvariti nov komunikacijski kanal in informirati o spremembah, ki nas čakajo. To se mi zdi pomembno. 

Zakaj menite, da je narava nad nami?

Mi smo na tem planetu, ki ga imam za naravo, obiskovalci, najemniki. Seveda smo del narave, ki pa ni v stiku z naravo, smo izredno slabi najemniki in Zemlja do nas ne bo večno gostoljubna. Zelo malo ljudi se zaveda, kaj nam preti, če ne spremenimo svojega vedenja, onesnaževanja, izpustov ogljikovega dioksida.

Zakaj so vaše stvaritve posebne, drugačne od drugih?

Zato, ker jih oblikuje narava in so izdelane iz smeti, ki jih ustvarjamo ljudje. Srebro je denimo iz digitalnih odpadkov. 


Imate morda najljubšo rastlino in ali ste jo že oblikovali v zapestnico, ogrlico, broško?

Ta trenutek je to plahtica, gorska rastlina, ki so jo uporabljali za zdravljenje neplodnosti in ženske težave.

Kako poteka proces »od vejice do ogrlice«?

Nekateri izdelki so unikati, kar pomeni, da jih prej pripravimo in vlijemo naravnost v srebro, za druge pa izdelamo kalupe in jih vlivamo po tradicionalnem postopku, ki se imenuje lost wax in ga poznamo iz antike. 


Ali izdelate tudi kakšen kos, če vam kdo prinese denimo lovorjev list, list z morja in si želi točno iz njega zapestnico?

Ne, tega zaenkrat ne izdelujem, mogoče v prihodnosti.

Iz česa pa lahko nastanejo na primer najlepši uhani? Iz želodkov morda?

Za to je nešteto možnosti, narava je brezkončna ... 

Bi lahko dejali, da je vaš nakit večen ali ima svoj konec, kot ga imajo vsa živa bitja v naravi?

Nakit Floios je po obliki in funkciji večen, saj narava ni nikoli iz mode, če pa se ga naveličate, ga je mogoče reciklirati. Floios je krožen, torej večen.

V kaj verjamete?

V hčer Išo, v naravo.