Vaša uporabna keramika nedvomno pripoveduje zgodbe. Koga predvsem nagovarja paleta unikatnih krožnikov, skodelic in vaz?
O kupcih ne razmišljam tako, da bi prizadevanje za izpolnjevanje želja drugih krojilo moje delo. Zdi se mi, da s takšnim pristopom ne bi bila iskrena in moje delo ne bi bilo moje izrazno sredstvo, temveč zgolj delo. Po drugi strani pa ne delam zase, temveč želim, da izdelki dobijo svoje domove in skrbne lastnike, saj je to navsezadnje moja služba. Upam, da nagovarjam ljudi nevsiljivo, da izdelki vzbujajo pri kupcih lepe občutke, da postanejo njihove najljubše skodelice za kavo ali skledice za zajtrk. Ne želim, da brezglavo kupujejo velike količine keramike – v tem pravzaprav ne vidim smisla. Nočem biti del tega potrošniškega kolesja, zato upam, da zadoščenje najdejo že v eni skodelici, skledi ali setu in to uporabljajo dolgo, ne da bi se izdelkov naveličali.
Navdušenci nad izvirno domačo keramiko vedo, da uporabne izdelke najdejo v Studiu JNŽ, ki je umeščen v eno najlepših in največkrat fotografiranih ulic v Ljubljani.
Zaradi številnih sprememb, ki so se lani zgodile, so razmere malce drugačne. Studio JNŽ je res na krasni Križevniški ulici in do vhoda se vedno rada sprehodim po daljši poti, sploh v toplih pomladnih dneh, ko ulica zaradi vseh rož krasno diši. Je pa zadnje čase studio namenjen le vodenju tečajev in delavnic, saj sem se preselila iz Ljubljane in si delovno mesto uredila kar v kotu dnevne sobe. Kaj hitro sem ugotovila, da mi delo doma zelo ustreza, saj zdaj živim na mirnem kraju tik ob gozdu, stran od naselij in vrveža. To me res pomirja in prav nič me ne moti, da imam delo ves čas pred nosom. Zdi se mi, da sem delo v središču Ljubljane nujno potrebovala za svoj razvoj, znanje vodenja studia je zelo pomembna vrlina in pred dvema letoma se nikakor ne bi odločila, da bi delala doma. Zdaj je drugače. V studiu vodim delavnice za vse, ki se želijo ukvarjati z glino, oziroma sem jih imela, ko je bilo mogoče. Po dogovoru so mogoči tudi osebni prevzemi izdelkov, vnaprej kupljenih na spletu.
Preurejanja prostora, ki je bil nekdaj skladišče, ste se lotili kar sami, kajne? Kaj vas je vodilo pri spremembi namembnosti v studio z delavnico in pečjo, razstavnim delom in sobo za tečaje?
Tako je. Šlo je bolj za prenovo oziroma osvežitev prostora, resnih oblikovalskih posegov niti ni bilo. Res je, da prostor ni bil v najboljšem stanju, saj so ga lep čas uporabljali le za skladišče. Ko sem ga našla, smo ga najele skupaj s kolegicama, ki ustvarjata pod blagovno znamko Fuga in sta v eni izmed sob delali približno leto dni, potem sem tisto sobo uredila za potrebe delavnic. Prebarvati je bilo treba stene, odločile smo se tudi za barvanje okenskih okvirjev in podobno, potem pa smo ga opremile predvsem z mislijo na to, kako delamo in kaj. Studio je zelo prijeten, domačen, hkrati pa nadvse uporaben. Razdeljen je na tri sobe in ena je namenjena delavnicam. Vodila sem krajše, triurne tečaje, na voljo pa je bilo tudi »samostojno oblikovanje« za vse, ki so osnovno znanje že pridobili in so želeli ustvarjati samostojno. Žal mi je, da so vse aktivnosti prekinjene, sem pa za vse željne oblikovanja pripravila sete Naredi doma, ki vsebujejo glino, vse pripomočke, priročnik za oblikovanje in videonavodila. Vključena sta tudi žganje in glaziranje izdelkov s studiu.
Kaj porečete na to, da je glina nova joga?
No, najprej moram priznati, da nisem ljubiteljica joge oziroma nikakor ne najdem motivacije, da bi se ji posvetila, čeprav vidim ogromno vzporednic z glino. V teoriji imam jogo zelo rada. (Nasmeh.) Treba je biti potrpežljiv, ničesar ne moremo prehiteti. Poslušati moramo svoje telo, prav tako tudi glino. S silo ne dosežemo nič in včasih je treba na rezultate čakati dolgo, vendar se vedno splača. Vsa koncentracija, potrebna za jogo in glino, pomirja in nas popelje v svoj svet. Vem, sliši se obrabljeno, vendar drži.
Delavnica v studiu in zdaj domači kotiček, kjer ustvarjate, sta vaša najljubša prostora, kajne? In karakter jima najbrž daje peč?
Trenutno imam delavnico kar doma v hiši. Manjka mi površin za shranjevanje, pa tudi prostora za delo ni ravno dovolj, a sem kljub temu neskončno zadovoljna s svojim kotičkom. Res ga imam rada. Počasi ga dopolnjujem in izboljšujem, dolgoročni načrt pa je, da bom imela doma čisto pravi studio. Delo z glino se sliši precej romantično, moram pa priznati, da je v resnici tudi kup packarije, plastičnih veder in regalov za shranjevanje. Tudi peč spada v manj romantično kategorijo, čeprav je ključni element vsakega studia. Mora biti malo umaknjena, saj je dobro, da nismo v istem prostoru, ko je prižgana, z glazurami je treba ravnati previdno, za delo potrebujemo maske in podobno. Iskreno težko rečem, da prostoru daje karakter peč, na ta svetniški prostor bi pri sebi raje postavila lončarsko vreteno.
Vaš najljubši detajl?
V studiu na Križevniški so to okenske police, na katere dopoldne res lepo posije sonce. Med delom me spremljata psički Jutta in Ava, prva je na eni izmed teh polic vedno rada dremala, medtem ko so jo greli sončni žarki. Doma je vreteno, za katerim pogosto preživim vse dneve in je trenutno najbolj uporabljena zadeva v hiši.
Menda najraje ustvarjate na roke in z barvami ste bolj skromni kot z različnimi oblikami.
Naj opomnim, da je vse, kar počnem, izdelano na roke in vsak izdelek je unikat. Sicer pa drži, čeprav vedno več delam na vretenu, da je moja najljubša tehnika še vedno grajenje vaz brez njega, torej z lepljenjem in zlaganjem ploskev gline. Tako lahko oblikujemo organske, nesimetrične oblike, izdelke sproti dopolnjujem. Proces dela je drugačen, zame počasnejši in mirnejši, nudi mi več možnosti za razmislek. Osredotočam se na formo, saj preprosto nisem koloristka in je dodajanje barv zame naslednja stopnja v ustvarjanju. Verjetno se vsak oblikovalec lažje izraža z drugimi elementov in zame ima oblika prednost pred barvo. Imam pa še ogromno časa za raziskovanje, saj poznam le fragment oblikovanja keramike in to »neznanje« mi daje motivacijo za učenje, preizkušanje in spoznavanje tehnik in materialov. Prostora za napredek gotovo ne bo zmanjkalo. (Smeh.)
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: