Firence, prestolnica italijanske dežele Toskana, so od Ljubljane oddaljene malo manj kot 500 kilometrov. Spletni izračun razdalje pokaže približno pet ur vožnje, a v resnici raje pričakujte kakšno uro več. Na postojanki ob avtocesti prija osvežitev s katero od številnih vrst italijanskih sladoledov. Med njimi najdemo presenetljivo kakovostne in dobre, pa čeprav so industrijsko izdelani, zanje pa bomo prav tako odšteli precej manj evrov kot v kateri od znamenitih firenških slaščičarn. Opazovanje mimobežeče pokrajine med vožnjo, vse gosteje porasle s cipresami in grmički, nam po nekaj urah že prinese prve znake, da se bližamo Toskani. Ob prihodu v Firence pustimo vozilo na parkirišču v bližini mestnega središča ter se naprej odpravimo peš. Cena parkirnine je primerljiva s tisto v Ljubljani.  

Osupljiva dediščina botrov renesanse
Sloves Firenc kot središča evropske kulture, umetnosti in znanosti, ki sega vse od 15. stoletja do današnjih dni, je v prvi vrsti zasluga aristokratske družine Medičejcev, ki veljajo za botre renesanse. Komur se vsaj približno sanja, kako pomembno je to umetnostnozgodovinsko obdobje za evropskega človeka, mora nujno v živo videti deli Sandra Botticellija Rojstvo Venere in Pomlad (Primavera). Sta v galeriji Uffizi ob reki Arno, najbolj obiskanem muzeju v Italiji. Obsega več kot 1800 razstavljenih slik v 45 sobah. Med omembe vrednimi avtorji sta nedvomno tudi Leonardo da Vinci in Michelangelo Buonarroti. Ljubitelja neskončno dragocenih umetniških del prijetno stisne pri srcu, ko vidi dolge vrste, ki se vijejo – ne pred katero od prodajaln hitre mode – temveč pred vhodom v najstarejšo galerijo v Evropi. Ganjenosti se sčasoma pridruži še nejevolja, ko moraš tudi sam čakati najmanj pol ure, zato priporočamo nakup vstopnic na spletni strani galerije Uffizi, kjer se takoj pokaže tabela še prostih dni. Ob pisanju tega članka so bile vstopnice razprodane za tri dni vnaprej. Cena se giblje okoli desetih evrov. 

Od draguljev 
do florentinca
Obiskovalec ne sme spregledati četrte največje katedrale na svetu Santa Maria dell Fiore sredi mesta, zagotovo najmogočnejše firenške stavbe z ogromno Brunelleschovo kupolo. V stolnico, odeto v mešanico roza, zelenega in belega marmorja, nikar ne vstopajmo z golimi rameni, saj nas bodo varnostniki ustavili in zahtevali, da se pokrijemo, pa čeprav že pogled nedaleč stran zajame dramatične prizore golih, tudi med seboj prepletenih teles, ujetih v kiparske presežke. Umetnost je pač umetnost, živo telo pa nekaj povsem drugega; mesenost je v Firencah dovoljena le v visoki umetnosti. Pa ko smo že pri mesu, nič manj znamenita firenška turistična znamenitost Ponte Vecchio je bila nekoč glavna točka za nakupe mesa. Danes pa si boste v ličnih prodajalnicah nad reko Arno lahko kupili draguljarske mojstrovine ali si zgolj napasli oči. Kdor bi si vendarle raje privoščil kakšen sočen goveji zrezek, t. i. florentinca skupaj s kozarcem najbolj znanega toskanskega vina chianti, ga bo našel v večini mestnih restavracij, a naj – če si izposodimo frazo v Firencah rojenega znamenitega pesnika Danteja Alighierija – opusti upanje, da bo obed poceni. Pričakujte 40 evrov na osebo. 

Prespimo na deželi
Po doživetju mestnega utripa Firenc morajo častilci narave obvezno vsaj malo raziskati tudi njihovo okolico. Kako zelo se prileže pogled na neskončno gričevje vseh odtenkov zelene, ki ga kot poldragi kamni krasijo očarljive toskanske vile opečnatih odtenkov. Utrujenim od poti bo dobro delo, če bodo prespali v kateri od njih. Cene prenočitve z zajtrkom na deželi se gibljejo od 50 do 200 evrov in več – odvisno od ponudnikov, ki jih je zares ogromno. Zbudili se bomo v spokojni tišini, kot prerojeni.