Družinska pohodniška točka, ki ločuje Slovenijo in ponuja izjemne razglede

Nanos je samostojna visoka kraška planota, ki se nahaja med Vipavsko dolino, Pivko, Hrušico in kanjonom Bele. Meri 12 kilometrov v dolžino in šest kilometrov v širino. Njegovo površje je razčlenjeno, rob pa strmo odrezan. Pobočje se razteza na površini 65 kvadratnih kilometrov. Na površju planote lahko opazimo številne podolgovate vrtače. Nanos je atraktivna izletniška točka za številne pohodnike. Z njegovega vrha se ob lepem vremenu odpira razgled na Kamniške Alpe, Triglavsko pogorje, Snežnik, Trnovski gozd, Furlanijo, Tržaški zaliv, Snežnik in druge okoliške kraje. 

Ta kraška planota predstavlja ločnico med osrednjim delom Slovenije in Primorjem. Za območje je značilno planinsko podnebje, saj tukaj zapade velika količina padavin. Te prihajajo od Jadranskega morja. Največ padavin pade marca in v jesenskem obdobju. Pogosto piha tudi močnejši veter. 

Na vrhu Vojkova koča in oddajni center z muzejem

Najvišja vzpetina se nahaja na jugovzhodnem delu planote. Imenuje se Suhi vrh in leži na 1313 metrov nadmorske višine. Najbolj izstopa vrh Pleša, ki se nahaja na višini 1262 metrov in je lociran na  južnem delu planote nad vasjo Razdrto. V zavetju tik pod Plešo stoji Vojkova koča, ki je svoja vrata prvič odprla leta 1949. Poimenovali so jo po narodnem heroju Janku Premrlu-Vojku, ki se je rodil v Podnanosu. Pred objektom stoji tudi njegov doprsni kip. V koči se lahko obiskovalci okrepčajo s hrano in pijačo, v njej pa je možno tudi prenočiti. 

Na Nanosu, le nekoliko stran od Vojkove koče, se nahaja tudi oddajni center, kjer je svoje čase deloval eden od petih analognih oddajnikov v Sloveniji. Njegovi začetki segajo v leti 1953 in 1954, ko so bile tukaj opravljene prve meritve. Leta 1955 so začeli oddajati UKV radijski program, leta 1957 pa TV program. V tistem času je blizu današnje stavbe stala hišica za aparature, za elektriko je skrbel agregat, tehniki pa so prenočili v Vojkovi koči. Leta 1960 so začeli graditi večjo stavbo, dve leti kasneje pa so odprli prvi oddajni center. Oddajni center RTV na Nanosu je bil na ravni Slovenije v marsičem nekaj posebnega. Poleg tega da je deloval na zahodni meji, so bili tukaj običajno postavljeni oddajniki z najvišjo močjo. Tudi zaradi vetrovnega vremena so bile razmere nekoliko posebne. Leta 2014 so na Nanosu, na območju oddajnika, uredili muzej, ki ponuja vpogled v razvoj radia in televizije. Gre za edino tovrstno zbirko tehnične dediščine v Sloveniji, ki je na ogled širši javnosti. 

Med potjo si je možno ogledati ledenike in atraktivne cerkvice

Pobočje Nanosa je bogato tudi z naravnimi znamenitostmi. Tukaj si je možno ogledati Loški in Podraški ledenik, Veliki in Mali trški ledenik in Slapenski ledenik. Slednji je najbolj strm in meri 112 metrov.

Prav tako si je tekom vzpona na Nanos možno ogledati številne kapelice in znamenja, ki so kulturna zapuščina naših prednikov. Na južnem delu planote lahko opazite tri cerkvice. Med njimi je najbolj priljubljena cerkev sv. Hieronima, ki leži na 1019 metrih in je bila zgrajena v 16. stoletju. Južno od Suhega vrha se na 965 metrov nadmorske višine nahaja cerkev sv. Brica. Postavljena je sredi gozda. Na razgledni ploščadi nad vasema Dobrava in Gradišče pri Vipavi stoji še tretja cerkvica, ki je bila poimenovana po sv. Nikolaju.

Legenda o sv. Hieronimu pravi, da so pred davnimi časi kmetom iz Vipavske doline poplave vsako leto uničevale pridelke. Dobremu puščavniku Hieronimu je bilo hudo zanje, zato se je odločil, da jim bo pomagal. Dejal jim je, da bo odšel živeti na Nanos in da bo vedno, ko se bo pripravljalo neurje, zakuril ogenj, da bi jih s tem opozoril na prihajajočo nevarnost. Tako so kmetje vsakič, ko so opazili, da se z vrha Nanosa kadi dim, hitro pospravili svoje pridelke in jih rešili pred nevarnostjo. Kmetje so v znak hvaležnosti Hieronimu prinašali hrano in druge dobrine. Ko se je znašel na smrtni postelji, je kmetom obljubil, da jim bo pomagal tudi, ko ga ne bo več na svetu. Od takrat dalje jih je namesto z dimom opozarjal z meglicami, ki jih lahko opazimo še danes, preden začne deževati. Kmetje so Hieronima proglasili za svetnika in mu v zahvalo na kraju, kjer naj bi nekoč živel, zgradili cerkvico.

Do vrha vodijo številne poti

Do Vojkove koče na Nanosu vodijo številne planinske poti, med katerimi so ene lahke druge pa zahtevne. Tako se lahko nanj vzpnejo pohodniki različnih kondicijskih pripravljenosti. Vzpon na vrh vam bo vzel med slabima dvema urama do štirih ur in pol časa; odvisno katero pot boste izbrali. Za vas smo pripravili opis poti po najkrajši in najlažji planinski poti, ki je primerna za vso družino.

Najkrajša in najlažja pot na Nanos

Da bi se pripeljali do izhodišča, morate avtocesto Ljubljana–Koper zapustiti na izvozu Razdrto, nato pa z vožnjo nadaljevati po stari cesti skozi Razdrto proti Vipavski dolini. Nekaj kilometrov se boste peljali po precej ovinkasti cesti, nato pa boste prišli do križišča, kjer se na desno odcepi cesta proti Nanosu. Zavijte torej desno in začeli se boste vzpenjati vse višje. Po nekaj minutah vožnje postane cesta bolj položna. Prišli boste do manjšega križišča, pri čemer se na desno odcepi makadamska  cesta, ki vodi do bližnje lovske koče Vojkovo, ki se nahaja na nadmorski višini 775 metrov. Tam boste lahko parkirali na velikem makadamskem parkirišču. 

S parkirišča se usmerite proti lovski koči in pojdite po poti mimo nje. Nadaljujte v smeri proti sv. Hieronimu. Začetni del poti poteka skozi gozd, nato pa se ta nadaljuje po travnatem pobočju, ki je poraslo z grmičevjem in posameznimi bori. Pot je vseskozi dobro označena in vas na koncu pripelje do Vojkove koče in oddajnika. Izjemnih razgledov boste deležni že tekom vzpenjanja na vrh. Ker je na Nanosu pogost veter, vam priporočamo, da s seboj vzamete ustrezna oblačila, ki vas bodo zaščitila pred njim. Hkrati imejte v mislih, da večina poti poteka po nezasenčenem območju, zato je v toplejših mesecih dobro poskrbeti za zaščito pred soncem.

Če vas mika obisk vrha, vendar vam ni do pohodniških podvigov, se lahko nanj pripeljete tudi z avtomobilom. V tem primeru ne zavijte na makadamsko parkirišče na desni strani, ampak nadaljujte z vožnjo do vrha. Asfaltirana cesta se v zgornjem delu prelevi v makadamsko.