Številni šolarji se neredno prehranjujejo. Uživajo premalo zelenjave, polnozrnate hrane in priporočenih mlečnih izdelkov. Obroke vse prevečkrat zamenjujejo s sladkimi in slanimi prigrizki. Problem so tudi sladke pijače, saj obsegajo skoraj polovico vseh zaužitih sladkorjev. Posledice neustreznih prehranskih navad se zato že pri otrocih kažejo kot določeni dejavniki za razvoj metabolnega sindroma, obenem pa tudi kot oblika podhranjenosti zaradi pomanjkanja določenih hranil v prehrani.
Usodni kalcij
Kalcij je eden najpogostejših in najpomembnejših mineralov v človeškem telesu. Pri otrocih je pomemben zlasti zato, ker omogoča nemoten razvoj in rast, vpliva na razvoj, strukturo in čvrstost kosti ter zob in na delovanje mišic. Obenem je pomemben za uravnavanje kislo-baznega ravnovesja, pri izločanju hormonov in prenašanju informacij prek živčevja. V obdobju rasti je potreba telesa po kalciju večja kot v odrasli dobi, zato ga telo tudi več absorbira. Pri otrocih se absorbira od 50 do 60 odstotkov vsega kalcija, medtem ko je pri odraslem človeku absorpcija le desetodstotna. V Sloveniji kar 79 odstotkov predšolskih otrok ne dosega dnevno priporočenega vnosa. Najpogosteje so pomanjkanju izpostavljena dekleta v obdobju rasti. Pri deklicah, ki še rastejo, je optimalen vnos kalcija še posebej pomemben, ker se zmanjšuje tveganje za razvoj osteoporoze. V otroštvu pomanjkanje kalcija upočasni rast in mineralizacijo kosti. Od rojstva do odrasle dobe kosti hitro rastejo, zato potrebujemo veliko kalcija, ki ga dobimo z raznovrstno in redno prehrano.
Magnezij za zdrave kosti
Do pomanjkanja kalcija lahko privede tudi pomanjkanje vitamina D. Pogosto otrokom primanjkuje tudi magnezija. Ta ohranja topnost kalcija in pomaga pri njegovem prenosu skozi celične membrane ter zagotavlja, da se ta odlaga v kosti, ne v mehka tkiva. Magnezij sodeluje v več sto encimskih sistemih, ki so vključeni v sintezo beljakovin in delovanje mišic, srca in kosti. Več kot polovica v telesu ga je v kosteh. Mineral magnezij zato pomembno prispeva k ohranjanju zdravih kosti in zob, zmanjševanju utrujenosti in izčrpanosti in normalnemu psihološkemu delovanju.
Magnezij in vitamin D telesu pomagata pri učinkoviti absorpciji in uporabi kalcija. Magnezij pretvarja vitamin D v aktivno obliko, tako da ta lahko pomaga pri absorpciji kalcija v črevesju. Magnezij stimulira tudi hormon kalcitonin, ki ohranja kostno strukturo in črpa kalcij iz krvi in mehkih tkiv nazaj v kosti.
V naravo po vitamin D
Vitamin D je izjemno pomemben vitamin, ki igra eno ključnih vlog pri normalnem delovanju človeškega telesa. Ključen je za normalno delovanje imunskega sistema. Vitamin D nastaja v človeški koži, kadar je dovolj časa izpostavljena dovolj intenzivni sončni svetlobi. Med poletjem potrebe po njem pokrijemo že s krajšo zmerno izpostavljenostjo soncu, npr. s 15-minutnim sprehodom, če so soncu izpostavljene vsaj roke in obraz. Nasprotno pa je jeseni in pozimi zaradi pomanjkanja ali slabše intenzitete sončnih žarkov biosinteza v koži zmanjšana, zato je potreben ustrezen prehranski vnos.
Kaj pa ostali vitamini?
Za otroke sta pomembna tudi vitamina C in A. Vitamin C ima splošno in pomembno vlogo pri delovanju imunskega sistema. Vpliva tudi na zmanjševanje utrujenosti in izčrpanosti otrok, saj ima vlogo pri zaščiti celic pred oksidativnim stresom. Vitamin A je pomemben pri ohranjanju vida in presnovi železa, prispeva pa tudi k delovanju imunskega sistema.
Kaj pa vitamin E? Ima vlogo antioksidanta, torej ščiti celice pred oksidativnim stresom. Oksidativni stres pomeni tveganje za razvoj različnih obolenj, predvsem srčno-žilnih bolezni. Za otroke so pomembni tudi vitamini B-kompleksa, še posebno B12, B6, folna in pantotenska kislina, niacin, rioflavin in tiamin. Vitamini B so pomembni za energijo, presnovo in živčni sistem.
Nezdrava hrana otroke vabi z oglasi
Nezdravo prehranjevanje pri šolarjih opazimo predvsem v adolescenci. Eden od razlogov tiči v vse večji dostopnosti do cenovno ugodnih in nekakovostnih živil ter v trženju izdelkov, ki so pretežno v nasprotju s priporočili. V njihovi prehrani je preveč sladkorjev, preveč nasičenih in premalo večkrat nenasičenih maščob, preveč soli. Primanjkujejo pa ji številni za rast in razvoj pomembni vitamini in minerali.
Raziskave potrjujejo, da so otroci bolj naklonjeni prehranskim izdelkom in blagovnim znamkam, ki jih vidijo v oglasih. Če so pretežno izpostavljeni oglaševanju živil z manj ugodno hranilno sestavo (veliko količino sladkorja, maščob ali soli), ima to lahko negativne posledice na oblikovanje njihovih prehranjevalnih navad, ki so ključne za prehrano v kasnejših obdobjih življenja. Dokazano je, da so otroci, ki imajo čezmerno telesno težo v otroštvu, tudi v odrasli dobi izpostavljeni večjemu tveganju za debelost in druge kronične nenalezljive bolezni.
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je omejevanje oglaševanja živil z manj ugodno hranilno sestavo uvrstila med prednostne aktivnosti v boju za zmanjševanje debelosti in preventivo pred kroničnimi nenalezljivimi boleznimi. Ta izziv je bil prepoznan tudi v Sloveniji, kjer je omejevanje oglaševanja zdravju manj koristnih živil obravnavano tudi v nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje »Dober tek, Slovenija« ter tudi v zavezah odgovornosti slovenske živilske industrije, ki jih koordinira Gospodarska zbornica Slovenije.
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: