Kaki izvira in srednjega in vzhodnega dela Azije, še posebno priljubljen pa je na Japonskem, kjer velja za narodni simbol. Njegovo botanično ime je Diospyrus kaki, kar po naše pomeni božji sadež, ponekod pa mu zaradi okusne sladkosti pravijo tudi rajsko ali zlato jabolko. V Evropo so ga prinesli okoli leta 1870, pridelujejo pa ga predvsem države ob Sredozemlju. V Istri in Slovenskem Primorju so kaki začeli gojiti nekoliko pozneje, v prvih desetletjih prejšnjega stoletja.
V naših krajih je najbolj razširjen na Primorskem in Goriškem, vendar pa ga lahko brez strahu posadite tudi drugod, saj ni pretirano občutljiv za nizke temperature. Njegovi rdečkasti plodovi na vejah dreves ostajajo še dolgo po tem, ko odpade listje.
Zdravilne učinkovine
Rajski ali kraljevi sadež vsebuje vrsto pomembnih rudnin in elementov v sledovih, kot so kalij, magnezij, železo, baker, jod, krom, selen in fluor. Med vitamini sta poleg provitamina A zastopana tudi vitamin C in nekateri od vitaminov B-kompleksa, predvsem B1, B2 in B6.
Popolnoma zreli plodovi urejajo in pospešujejo prebavo in presnovo ter blažijo težave z zaprtjem in hemoroidi. Velja za izjemno sredstvo proti dehidraciji in številnim težavam, ki jih prinašajo hladnejši meseci v letu. Kaki je zelo koristen za dobro delovanje ledvic in jeter, kuhani sadeži pa odlično pomagajo pri odpravljanju dolgotrajne driske.
Nekoliko manj znana korist je, da sok še nezrelih plodov pomaga pri začetnih težavah s krčnimi žilami. Z vato ga večkrat na dan nanesemo na obolela mesta in postopek ponavljamo nekaj dni. Nekateri ga uporabljajo tudi za zdravljenje visokega krvnega tlaka. Trpek sok, ki ga iztisnemo iz nedozorelih plodov, pomaga odpraviti tudi herpes in lajša težave pri parodontozi ter krvavitvah iz dlesni, če si z njim redno natiramo prizadeta mesta.
V ljudskem zdravilstvu uporabljajo posušene sadeže za zdravljenje bronhitisa in drugih težav z dihali, zmlet v prah pa pomaga odpraviti kroničen suhi kašelj.
Nakup in shranjevanje
Nezreli plodovi so zelo trpki in na jeziku puščajo neprijeten občutek kosmatosti. Izjema je le novejša sorta kaki vanilja, ki jo zaradi sladkega, čvrstega in hrustljavega mesa lahko jemo podobno kot jabolka. Najslajši sadeži so zelo mehki in imajo nekoliko potemnjeno in prosojno kožico. Lotite se jih čim prej, in to kar z žlico ali s prsti. To je predvsem dobra motivacija za otroke. Prepričani ste lahko, da jih bodo tako z veseljem uživali.
Pri nakupu večjih količin na zalogo izberite trde in zdrave plodove z enakomerno obarvano kožo brez poškodb in madežev, kar vam ob primernem skladiščenju zagotavlja večji nadzor nad zorenjem in dolg rok uporabe. Kadar je treba, njihovo zorenje lahko pospešimo tako, da jih postavimo k jabolkom, ki oddajajo poseben plin. Ta sproža zorenje kakija, kivija in podobnega sadja. Ko so že dovolj zreli in jih ne nameravamo porabiti v enem ali dveh dneh, jih postavimo v hladilnik, v katerem lahko počakajo do štiri dni.
Sicer pa zabojčke s kakiji shranite v hladni kleti in uživali jih boste lahko tudi ob božiču ali še pozneje. V topel prostor jih vedno prinesite le toliko, kolikor jih nameravate pojesti v nekaj dneh, in počakajte, da popolnoma dozorijo. Na sobni temperaturi dozorijo v petih do sedmih dneh, v treh do štirih dneh postanejo mehkejši, meso pa izgubi trpkost šele dva ali tri dni pozneje. Ja, treba je veliko potrpežljivosti, ki pa je bogato nagrajena s kraljevskim okusom.
Uporaba
Kot rečeno, je najbolje, da zrele sadeže uživamo kar sveže. Nekateri okus kakija opisujejo kot paradižnik z medom, zato ne boste zgrešili, če ga dodate k skuti ali sadnim solatam, iz njih pa lahko pripravimo tudi odlično presno marmelado, ki jo mažemo na koščke kruha. Če bi marmelado iz kakijev raje skuhali, preizkusite trik poznavalcev, rajskim sadežem dodajo še jabolka in dišave kot za jabolčni kompot. Le kožico kakija je pametno olupiti, sicer postane marmelada grenka. Sveži, narezani kakiji pa so odlično podajo tudi k siru in ribam.
Gurmani zatrjujejo, da je nekaj posebnega kaki z vinom. Zrel sadež položite v skodelico in ga previdno narežete na osem režnjev, ki se morajo na sredini držati skupaj. Prelijete z aromatičnim belim vinom, svetujemo vam sladek muškat, in potresete z žlico mletih mandljev.
Plodov, ki so nam ostali in imajo zaradi zrelosti že poškodovano kožo, ali pa tistih, ki so se po dolgotrajnem skladiščenju v kleti zaradi dehidracije že začeli grbančiti, vam ni treba zavreči. Narežite jih na rezine in čim prej posušite. Upoštevajte, da se kaki v primerjavi z drugim sadjem suši precej dlje, kar tri do štiri dni, vendar se zaradi božanskega okusa trud in čakanje obrestujeta.
Iz suhih kakijevih rezin si lahko pripravite tudi okusno in naravno sladico – kakijevo kremo. Čez noč jih namočite v vodi, zjutraj polovico te vode popijte, kajti škoda bi jo bilo zavreči, drugi polovici tekočine pa dodajte sok dveh limon. Premešajte s paličnim mešalnikom, dodajte dve banani in znova premešajte, da dobite gladko zmes. Ponudite v kozarcih, okrašenih z nekaj rezinami sve-žega sadja. Osveži, okrepi in pocrklja. Preizkušeno!
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: