Vitamin C in E 


Vitamin C ali askorbinska kislina, kot se tudi imenuje, ne krepi samo imunskega sistema, ampak podpira tudi nastajanje kolagena, najpomembnejšega gradnika vezivnega tkiva, ki zavira širjenje okužb v telesu. Že rahel upad ravni vitamina C zadošča za oslabitev telesne obrambe. Pomen vitamina E za telesno obrambo pa je recimo razviden že iz dejstva, da je njegova koncentracija v imunskih celicah znatno višja kot v drugih telesnih celicah. Poleg tega preprečuje oksidacijsko škodo v celicah in skrbi za ustrezno redčenje krvi, da lahko imunske celice pridejo v vse dele telesa. Kemijsko ime za vitamin E je tokoferol. 

Največ vitamin C vsebujejo citrusi (predvsem limone), kivi, šipek, granatna jabolka, črni ribez, paprika, ohrovt, borokoli pa tudi peteršilj. Z vitaminom E pa so bogati oreščki in semena (med njimi najbolj bučna semena in mandlji), avokado, ribe (atlantski losos in postrv), rdeča paprika, zelena listnata zelenjava in buče. 

Vitamin A in cink 


Korenje in druga zelenjava ali sadje močne oranžne barve, denimo mango, melona in sladki krompir, vsebujeta veliko karotenoidov, od katerih telo nekatere pretvori v vitamin A. Veliko preiskav je pokazalo, da vitamin A z ohranjanjem zdravja sluznic zmanjšuje pojavnost okužb ali preprečuje, da bi se razvile v hude bolezni. Poleg tega spodbuja tvorbo protiteles in belih krvnih celic. Tudi cink je pomemben, in sicer za vzdrževanje in delovanje tkiv. Poleg tega domnevajo, da spodbuja tvorbo limfocitov T in zavira nastanek virusov, ki so odgovorni za gripo in prehlad. Cink je povrhu tega potreben za sintezo DNK, ki je močno vpeta v proces rasti in celjenja. Cink najdemo predvsem v mesu, morskih sadežih, mleku in jajcih, vsebujejo pa ga tudi stročnice, oreščki in semena, krompir ter temna čokolada. 

Koencim Q10 


Ta omembe vredni koencim – snov, ki podpira druge encime pri njihovem delu – je vsebovan v vsaki telesni celici, kjer je potreben za pridobivanje energije. Od odkritja leta 1957 se je izkazal za tako pomembnega za organizem, da je dobil vzdevek vitamin Q. Je močan antioksidant, ki je v vsaki celici telesa. Med živili ga vsebujejo junetina, špinača, kikiriki, brokoli in modre ribe, na primer sardele. Čeprav ga je v hrani dovolj, ga je pri posebnih telesnih stanjih, zlasti tistih, ki so povezana s hitrim in modernim tempom življenja – kronična utrujenost, izčrpanost, depresija in nenehna potreba po spanju –, treba dodajati v obliki prehranskih dopolnil (pri depresiji skupaj s šentjanževko). Z najnovejšimi raziskavami so dokazali, da pomaga pri sladkorni bolezni, ker znižuje raven sladkorja. Kot močan antioksidant ščiti pred škodljivimi prostimi radikali, zato je pomemben zaščitnik pred rakom in srčnimi boleznimi. Znanstveniki so dokazali, da se z leti količina koencima Q10 v telesu zmanjšuje, kar otežuje pretvarjanje kalorij iz hrane v energijo, ki jo telo lahko uporablja. 

Izoflavoni in flavonoidi 

Izoflavoni so v številnih rastlinah iz družine metuljnic, zlasti v soji in rdeči detelji. Po kemični strukturi so podobni človeškim estrogenskim hormonom estradiolom, zaradi česar jih uvrščamo med fitoestrogene. Med živila, ki jih vsebujejo, sodijo soja, izdelki iz nje ter druge stročnice. Kje pa najdemo flavonoide? Predvsem v paradižniku, ki se je izkazal kot izvrsten vir kvercetina in kemferola, dveh flavonoidov, ki zavirata rast rakavih celic.