Odkritosrčnost in pogovor osvobajata

Pozdravljeni,

hvala za vaše ganljivo pismo. Najprej bi vam rada čestitala, da ste zbrali pogum in poiskali pomoč, da se spopadete s svojo odvisnostjo. Naredili ste ogromen korak proti ozdravitvi in že to je nekaj, na kar ste lahko izredno ponosni.

Odvisnost, ki vam je v življenju vzela veliko, je pustila močan pečat na vaši samopodobi, a pomembno je, da to sprejmete in spoznate, da vi niste zgolj vaša odvisnost, ampak celovita oseba, ki se spopada z boleznijo, ki ji pravimo alkoholizem. Ta bolezen pa je ozdravljiva, če je človek pripravljen na spremembo, in vi ste to že dokazali.

Ne glede na to, kaj se vam je v življenju zgodilo, ste še vedno vredni ljubezni, pravzaprav si vsak izmed nas zasluži biti ljubljen. Seveda je to lažje reči kot verjeti, prav zato pa bi vam priporočala, da obiščete katero izmed društev, ki delujejo v podporo alkoholikom. Niste napisali, kje ste poiskali pomoč za svojo odvisnost od alkohola, a priključitev skupini denimo anonimnih alkoholikov lahko zelo pozitivno vpliva na vaše življenje in samopodobo, saj se boste lažje sprejeli, ko boste srečali sorodne duše, ki so v življenju prestale podobne stvari kot vi.

Prav tako niste zapisali, ali vaš novi partner ve za vašo alkoholno preteklost. Če mu tega niste zaupali in se bojite, da bi izvedel resnico, je lahko tudi to velik razlog, da vas obhajajo dvomi. Vsekakor bi vam svetovala, da ste s partnerjem iskreni, se mu izpoveste, če se mu še niste, in se z njim kar najbolj odkrito pogovarjate o svojih občutkih. Ljudje pogosto naredimo veliko napako, da molčimo o strahovih, ki nas obidejo v partnerskih odnosih. S tem se jih žal ne rešimo, ampak jim le damo prostor, da se razraščajo in nas sčasoma vse bolj nadvladajo. Najboljše zdravilo proti temu je komunikacija, ne pozabite tega, zato le zberite pogum, kot ste ga, ko ste se odločili za terapijo in se z vašimi bližnjimi čim več pogovarjajte. Vso srečo vam želim!