Preudarno dodajanje
Draga bralka,
našo splošno zmedo okrog vitaminskih dodatkov v prehrani uspešno vodijo podjetja, ki jih proizvajajo. Tudi v zdravniških družinah, če sta tam vsaj dva zdravnika, ni enotnosti. Priznam, da kljub relativni zadržanosti do dodatkov tudi sama kdaj kaj kupim. Zaradi omahljive vere v čudežno moč tabletke prej ali slej poteče rok uporabnosti in dragi izdelek roma v smeti.
Vitamini so organske spojine, ki jih naše telo potrebuje za normalno rast in razvoj. Obstaja trinajst vitaminov, ki jih s hrano vnašamo v telo, D in K pa lahko telo ob ustreznih pogojih tvori tudi samo. Vsak ima posebno nalogo. Ni gotovo, ali lahko jemanje vitaminov zmanjša tveganje za razvoj bolezni srca ali srčni infarkt, a ne glede na to, katere jemljete, ne bodo preprečili razvoja srčno-žilne bolezni, če ne nadzorujemo dejavnikov tveganja, kot so slaba prehrana, pomanjkanje telesne aktivnosti, kajenje, visok holesterol in visok sladkor v krvi.
Tudi veliki odmerki nekaterih vitaminov ali mineralov lahko povzročijo bolezen. Navajam primer, kako mimogrede presežemo dovoljeni odmerek z glodanjem brazilskih oreščkov, ki vsebujejo veliko selena. Samo 28 gramov oreščkov vsebuje več kot 500 mikrogramov selena. Priporočeni dnevni odmerek je pod 400 mikrogramov, za otroke še manj.
Najboljši način, da dobite dovolj vitaminov, je z uravnoteženo prehrano in uporabo različnih živil. Vsakega nekaj. Zdrava prehrana mora vsebovati veliko sadja in zelenjave, polnozrnati kruh in testenine, riž, krompir (zlasti mladi), nekaj mlečnih izdelkov, nekaj mesa, rib, jajc ter beljakovine neživalskega izvora, stročnice in le malo hrane z veliko vsebnostjo maščob in sladkorjev.
Kdaj pa vendarle svetujemo dodatke vitaminov ali mineralov? Na splošno bi lahko rekli, da so priporočljivi za ogroženo populacijo. V prvi vrsti so to nosečnice, ki jim redno svetujemo folno kislino. Ta preprečuje okvaro nevralne cevi. Sledijo dojenčki, ki jim od 14. dneva dajemo vitamin D. Ravno ta doživlja nekakšno renesanso. Svetujemo ga pri hitro rastočih mladostnikih, pri osebah, ki bežijo od sonca, in seveda obema spoloma po 50. oz. 60. letu. Ljudje, ki uživajo samo vegetarijansko prehrano, bi morali jemati vitamin B12 kot dopolnilo. Pogosto so multivitaminskih dodatkov potrebni tudi manjši otroci, saj se lepega dne odločijo, da bodo jedli le še čokolešnik, pražen krompir in dunajski zrezek.
Multivitaminske izdelke si privoščite na daljših potovanjih, kjer bo teže priti do zdrave hrane. Prav tako jih svetujemo skupini ljudi, ki živi ob robu družbe (odvisniki, brezdomci itd.). Prav ti pa si jih ne morejo privoščiti, ker so predragi. Ob rednem uživanju dodatkov je pametno pomisliti tudi na kapsulo, v katero so ujeti čudežni vitamini in druge sestavine v tabletkah, ki držijo vitamine skupaj. Ali res moramo uživati ta balast?
Onaplus.si lahko sledite tudi na Facebooku: